"Okoljevarstvo je čisti rokenrol"

Ljubljana, 23. novembra - Rok Rozman je nekdanji veslaški olimpijec, ekstremni kajakaš in biolog, ki je v zadnjih letih svoje življenje posvetil boju za reke. Leta 2016 je vzpostavil projekt Balkan Rivers Tour, največjo neposredno akcijo ohranjanja rek v Evropi, ki je sčasoma prerasla v gibanje Balkan River Defence. S projektom opozarjajo na sporne načrte gradnje novih hidroelektrarn, ki bi pregradile še nekaj zadnjih evropskih neokrnjenih rek.

River Defence deluje kot mreža, ki v borbi za reke povezuje ljudi s celega sveta ter združuje skupino kajakašev, veslaških zanesenjakov, umetnikov in okoljevarstvenih aktivistov, "ki je naveličana uničevanja zadnje pristne divjine in divjih rek v Evropi v imenu dobička in pohlepa s strani tistih, ki odločajo".

V okviru gibanja so doslej organizirali že tri veslaške protestne odprave po Balkanu pod okriljem projekta Balkan River Tour. Kot je pojasnil Rozman, s pisanimi kajaki in veliko skupino ljudi pritegnejo pozornost medijev in odločevalcev, nato pa se megafon preda lokalnim prebivalcem, ki zahtevajo, da njihove reke ostanejo varne, zaščitene in svobodne.

Lokalni prebivalci so po besedah Rozmana neverjetno podkovani v tem, kako se lotiti problema, poleg tega pa imajo tudi strast, ki je druge organizacije, ki ne živijo s temi rekami, ne premorejo.

Filozofija gibanja je pokazati, "da okoljevarstvo ni dolgočasno, da je čisti rokenrol". "Bistvo pa je, da se v boju za spremembe povezujejo ljudje vseh narodnosti, namesto da čakajo na ukrepe velikih mednarodnih organizacij ali vlad."

Razlogi za reševanje rek so večplastni

Reka je po besedah Rozmana neverjetno pomembna stvar kot ekosistem, ne le za rastline in živali, ki v njih živijo, temveč tudi za ljudi. Kot je dejal, so vse civilizacije vzniknile ob rekah in še danes jih potrebujemo, saj skozi podtalnico nudijo pitno vodo ter ublažijo klimo na dolgi rok.

Poleg tega so ekosistemske storitve rek tudi v ekonomskem smislu vredne več brez jezov kot z jezovi, pomemben pa je tudi simbolni pomen. Ob rekah so se ljudje srečevali in preživljali zanimiva obdobja. Še posebej na Balkanu je kultura ob rekah zelo razvita. Ko to ljudem vzameš, si jim vzel dušo in skupnost izgubi svoje bistvo," je dejal Rozman.

Pravica do vode

Boj za reke in proti jezovom je pomemben tudi v luči pitne vode, zato se tiče vseh, ne le kajakašev, ribičev in naravovarstvenikov, ki so jim reke blizu, je poudaril Rozman. "Za vsak postavljen jez je namreč pogoj koncesija za ta rečni odsek. Ko podjetje kupi koncesijo ter zatem postavi jez, to postane način, kako skozi zadnja vrata priti do vodne pravice," je dejal Rozman.

"Glede na slovensko folkloro privatizacije s strani politike ni tako nemogoče pričakovati, da bodo v bližnji prihodnosti odločevalci postavili našo hidro energetsko infrastrukturo na tržišče, kar velikim korporacijam in tujim fondom na široko omogoči, da jih odkupijo. Ti pa seveda nimajo posebnega apetita po električni energiji, temveč kakovostni vodi, ki postaja vedno bolj donosen prodajni artikel. Si lahko predstavljamo scenarij, da nam bodo tuje korporacije prodajale nekoč našo vodo? Jaz si ga nočem, je pa še kako mogoč, saj se je v tujini že zgodil," je bil kritičen Rok.

Voda vse bolj postaja ključna dobrina prihodnosti

Pomena čiste vode, predvsem pitne, se zaveda tudi Evropski parlament, ki je konec oktobra sprejel nova pravila za dodatno izboljšanje kakovosti pitne vode in dostopa do nje za vse. Namen zakonodaje, o kateri bodo še potekala pogajanja s Svetom EU in Evropsko komisijo, je povečati kakovost vodovodne vode z omejitvami za nekatera onesnaževala, škodljive bakterije in endokrine motilce.

Na pomen vode opozarja tudi evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni). Kot je izpostavil, se je svetovno prebivalstvo v preteklem stoletju potrojilo, uporaba vode pa se je povečala za šestkrat. Do leta 2050 bi naj kar dve tretjini ljudi trpelo zaradi pomanjkanja vode. "Ti alarmantni podatki ponazarjajo, da voda, od katere je odvisno naše preživetje, vse bolj postaja ključna dobrina prihodnosti in zato je pomembno, da z njo ravnamo odgovorno in jo zaščitimo pred apetiti kapitala, sicer bo postala predmet trgovanja in delitve plena," je opozoril Šoltes.

Slovenija je tukaj z vpisom v ustavo po njegovem že naredila pomemben korak naprej, sedaj so pričakovanja velika tudi od Evropske unije. "Če v Evropi z vodo ne bomo znali ravnati odgovorno in trajnostno ter v interesu prihodnjih rodov, ki prihajajo, bomo med poraženci prihodnosti," je še posvaril poslanec.

Tretji tour

Pred dobrim mesecem dni se je z velikim finalom v Ljubljani po 32 dneh, 6 državah, 18 dogodkih in 9 rekah končal Balkan Rivers Tour 3, največji in najbolj uspešen tour do sedaj.

Sklepni dogodek toura je bil shod Skupaj za reke, v okviru katerega so državnemu zboru predali odprto pismo s podpisi posameznikov in organizacij ter zahtevami.

"Namen je bil narediti udaren zaključek, da damo ljudem priložnost, da stopijo iz apatije ter s prisotnostjo in glasom pokažejo, da so za smotrne rešitve, ne za nepotrebno uničenje rek," je dejal Rozman.

V odprtem pismu so med drugim zahtevali, da se hidroenergija umakne iz državnih dokumentov EKS in ANOVE ter da se skupaj z ekipo strokovnjakov in naravovarstvenikov sestanejo s predsednikom državnega zbora, ministrom za infrastrukturo in ministrom za okolje in prostor.

Od vlade so zahtevali opustitev načrtov za izgradnjo novih hidroelektrarn in s tem omogočen razvoj trajnostnega rečnega turizma, ki bo lokalnim skupnostim prinesel mnogo več kot agresivni razvoj za potrebe energentov.

Minuli teden so svoje zahteve predstavili tudi na sestanku s predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom, ki je izrazil podporo njihovim prizadevanjem. Strinjal se je z zahtevo, da je debate o smiselnosti tako agresivnih posegov v zadnje ohranjene vodotoke potrebno spraviti na višjo raven.

Učinki akcij

Po prvem touru se je ustavila gradnja sedmih jezov, kar je bila zasluga vseh civilnih iniciativ, domačinov in velikih naravovarstvenih organizacij, ki so na tem delale že prej. Tour pa je služil kot pritisk skozi medije na tuja podjetja in investitorje, ki so se umaknili.

"Za enega največjih učinkov pa štejemo to, da se je končno začela razprava o hidroenergiji, o tem, ali je res zelena, obnovljiva, dobra energija," je še poudaril Rozman.