Razprava o regulaciji interneta: Nasprotovanje so doživeli tudi prvi ukrepi za regulacijo vožnje z avtomobilom

V Ljubljani danes poteka Slovenski forum o upravljanju interneta. V dopoldanski razpravi z naslovom Ali internetna odprtost in svoboščine ogrožajo demokracijo? so se sodelujoči dotaknili tem svobode interneta in njegove regulacije, sovražnega govora in širjenja lažnih novic, pa tudi smiselnosti in varnosti elektronskih volitev.

Novinar Ali Žerdin je opozoril, da bi bil največji paradoks poseganja države v širjenje sovražnega govora na spletu prav to, da "najmočnejši državnik sveta, slovenski zet, prispeva k temu, da so družbena omrežja še bolj zasičena s sovražnim govorom in da se lažne novice še hitreje širijo, kot bi se brez njegove intervencije".

Nekdanji minister za informacijsko družbo in predsednik DZ Pavel Gantar je ocenil, da so družabna omrežja temeljito spremenila politični diskurz. "Politiki ne potrebujejo več posrednika, novinarja. Če je politik prej hotel nagovoriti javnost, je moral ali na zborovanje ali pa komunicirati preko medijev. Danes deluje neposredno. Ameriški predsednik ima 55,3 milijona sledilcev. Njegova komunikacija takoj zajame ljudi po celem svetu. Ni predelave, ni medijske analize. To je neverjetna moč," je ugotavljal.

Peter Sterle z ministrstva za izobraževanje je opozoril, da ima nereguliran, svoboden kibernetski prostor veliko pozitivnih učinkov, a potencialno tudi negativne. In prav to je namen na primer tudi evropske splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), katere cilj je zaščititi uporabnika, ne da bi zapirali internet. Kar se tiče sovražnega govora, pa je izpostavil, da so bile nove tehnologije v preteklosti že uporabljane za take namene, izpostavil je radio, ki "je bil krasno orodje nacizma".

Razpravljavci so se dotaknili tudi vprašanja elektronskih volitev. Nekdanji veleposlanik, zdaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tone Kajzer je izpostavil Estonijo, kjer imajo že leta elektronske volitve in se jim je na ta račun udeležba močno dvignila, vsaj med mladimi. Prepričan je, da bi tudi Slovenija lahko našla nek model, ki bi deloval.

A nasprotno je Sterle izrazil dvom, da bi uvedba elektronskih volitev v Sloveniji povečala udeležbo na volitvah, bi pa po njegovem prepričanju predstavljala ogromno tveganje. Gašper Bertoncelj z Arnesa je izpostavil vprašanje varnosti elektronskega glasovanja, "da bo nekdo gledal, komu bom oddal svoj glas". "Edina garancija svobodnih volitev je, da dvigneš glasovnico in obkrožiš. Pa še za to so naši politiki ustvarili problem s tem, ko fotografirajo svoje glasovnice," je prepričan.

Vodja odzivnega centra SI-CERT Gorazd Božič je izpostavil tudi vprašanje, zakaj po vseh teh letih elektronske volitve še vedno uporablja le Estonija. "Ker so druge države spoznale, da je ovir in težav še veliko. Estonci to uporabljajo tudi za politični marketing, da se predstavljajo kot moderna država, ne govorijo pa radi o tem, koliko denarja porabijo za obrambo pred kibernetskimi napadi na svoj volilni sistem. Posvaril je tudi pred odločitvami o uvedbi takega sistema "na horuk", saj - če že - je to zadeva, ki bi jo bilo treba snovati na dolgi rok.

Bi pa po mnenju Božiča elektronske volitve lahko bile primerne za uresničevanje volilne pravice gibalno oviranim osebam. Prav na to je opozoril tetraplegik Benjamin Žnidaršič. "Predstavljajte si, koliko energije mora volivec na invalidskem vozičku vložiti v to, da lahko voli. Internet invalidom odpira možnost demokracije," je dejal in izpostavil, da sam zaradi tetraplegije ne more uporabljati rok in je zanj obkrožiti kandidata na volilnem lističu izziv.