Na mednarodnem simpoziju o pomenu in vlogi uniform skozi čas

"Letošnji mednarodni simpozij je že šesti po vrsti in se navezuje na pomen in vlogo uniform. Z njegovim odprtjem smo letos obeležili obletnico zaključka prve svetovne vojne," je uvodoma povedala direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren.

"Uniforme predstavljajo in ščitijo ter zagotavljajo prepoznavne znake reda," je še povedala Korenova in dodala, da so za muzejsko raziskovanje posebej zanimivi tudi psihološki, sociološki, socialni in simbolni vplivi uniform.

Prvi dan simpozija je razdeljen na tri sklope. Uvodni se osredotoča na vlogo in pomen vojaških uniform, drugi je naslovljen Uniformiranost in družba, tretji pa je posvečen civilnim uniformam in njihovemu ohranjanju.

Predavatelji bodo med drugim spregovorili o uniformah slovenskih gorskih enot v leti 1911-1918, znameniti srbski čepici šajkači, rdeči baretki kot znamenju letalske bratovščine, diplomatskem fraku Izidorja Cankarja, vplivu vojaške mode na civilna oblačila in uniformah jugoslovanskih sokolov.

Sklepni del prvega dne bodo zaključili z vodenim ogledom razstave Uniforme v Pokrajinskem muzeju Maribor, drugi dan simpozija pa bo postregel s strokovno ekskurzijo.

Zbirko uniform Pokrajinskega muzeja Maribor sestavljajo vojaške in civilne uniforme. Hranijo oblačila, pokrivala, obutev ter druge pridatke, kot so oznake, značke, odlikovanja, oprema idr.

Najstarejši predmeti v zbirki izvirajo iz začetka 19. stoletja, najmlajši pa so sodobne uniforme vojaških in civilnih uniformiranih služb. V skupini najstarejših predmetov posebej izpostavljajo avstrijski kirasirski šlem, torbico avstrijskega huzarja z monogramom cesarja Franca I. in paradni kirasirski prsni oklep.

Uniforme v okviru svoje zbirke tekstila hrani tudi Narodni muzej Slovenije. V njihovi zbirki uniform posebno mesto zaseda surka slovensko-hrvaškega pesnika in enega pomembnejših pripadnikov ilirskega gibanja Stanka Vraza.

Surka je del moške noše, ki se je ob poletni slavnostni noši nosila položena preko enega ramena. V obdobju okoli leta 1848 je surka veljala za slovansko narodno oblačilo, bila je odmev noše nekdanjih štajerskih Ilircev in mladoslovenskih slovanskih navdušencev.

Mednarodni projekt Museoeurope so zasnovali leta 2012, v času, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, je še pojasnila prva dama Pokrajinskega muzeja Maribor.

V okviru projekta si prizadevajo za izmenjavo idej in izkustev, znanja in dediščine, ki razkrivajo različne obraze Evrope. Sodelovali so že z več različnimi evropskimi muzeji, v letu 2018 pa so k sodelovanju povabili Narodni muzej Slovenije.