Slaba letina pšenice postavlja žitno verigo pred izziv

Medtem ko se je v zadnjih letih pridelek pšenice v Sloveniji gibal okoli 90.000 ton, je bil letos za 20 do 30 odstotkov slabši. Leto je bilo izredno neugodno za pridelavo pšenice, v neprimernem času so se menjavala obdobja vročega in hladnega vremena, sledila je suša, za nameček pa je spravilo spremljalo močno deževje.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so podnebne spremembe neizbežne in se jim ni mogoče izogniti. "Upamo, da takega leta ne bo več, kajti proti takim pojavom se težko bojujemo," je dejal član uprave Skupine Panvita Branko Virag.

V Sloveniji se žito vsako leto poseje na približno 100.000 hektarih kmetijskih površin, porabimo pa ga blizu enega milijona ton letno, kar je več od domače pridelave. "Če je slovenska pšenica dobra, smo pripravljeni plačati več," je povedal član uprave Mlinotesta Matija Majcenovič. A te ni zadosti. Kot je ponazoril, vso pšenico, ki zraste v okolici ajdovskega podjetja, zmeljejo v enem samem dnevu, vso ostalo morajo pripeljati iz Prekmurja ali uvoziti.

V Sloveniji pridelana pšenica prav tako ne zadošča za vse potrebe Žita. "Imamo dolgoročne pogodbe s poslovnimi partnerji in vse obveznosti smo kljub slabši kakovosti izpolnili," je o letošnjem odkupu slovenske pšenice, ki je bil za približno deset odstotkov manjši kot lani, povedal predsednik uprave Žita Janez Bojc.

Žito je eno največjih slovenskih prehrambenih podjetij in kot največji odkupovalec v Sloveniji pridelane pšenice pomemben člen slovenske žitne verige. Koliko kruha bodo letos spekli iz slovenskega kruha, tudi Bojc ni znal odgovoriti, je pa povedal, da vsako leto spečejo okoli 32.000 ton kruha. Na domačem trgu se prodaja Žitovega kruha ne povečuje, raste pa na tujem, in sicer tudi po 20- in 30-odstotnih stopnjah.

Več kot polovica v Sloveniji odkupljenega žita se porabi za krmo živali in Marjan Janžekovič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je povedal, da se kmetje vse pogosteje sprašujejo, ali se jim sploh še izplača pridelovati kakovostno zrnje za kruh. "Žal upada interes za pridelavo kakovostne pšenice," je dejal in dodal, da se marsikateri kmet raje preusmeri v krmno pšenico, ki daje večji pridelek.

Žitno konferenco 2018, posvečeno aktualni problematiki žitnega sektorja, je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Udeležence je uvodoma nagovorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki se ji zdi pomembno, da deležniki vztrajajo pri sodelovanju in dogovarjanju v okviru žitne verige.

Številke v podjetjih, ki se ukvarjajo s pekarstvom, so po njeni oceni spodbudne, izziv v kmetijskem sektorju pa ostajajo podnebne spremembe, ki se jim bomo morali čim bolje prilagoditi. Več pozornosti bo po njenem mnenju treba posvetiti tudi prenosu znanja v prakso, inovacijam. Okrepiti bo treba sodelovanje med strokovnimi institucijami in pridelovalci žit, je dejala.

Projekt povezovanja deležnikov žitne verige so pridelovalci žit in predstavniki mlinske ter pekarske industrije zagnali leta 2010. Lani so se pogajanja zaključila dokaj uspešno, saj so se deležniki strinjali, da bili doseženi odkupni pogoji zadovoljivi za obe strani. V letošnjem letu pogajanja o odkupni ceni niso bili uspešna, saj je bi med ponujeno odkupno ceno in ceno, ki so jo predlagali odkupovalci, prevelik razkorak.

Navzoči na konferenci so se seznanili tudi s predlogom skupne evropske kmetijske politike za obdobje po letu 2021. Kot je povedala Branka Tome iz Evropske komisije, Evropska komisija za novo sedemletno finančno perspektivo sicer predlaga povečanje skupnega proračuna, a je za kmetijstvo prvič predvidenega manj denarja, saj je treba zagotoviti zadostna sredstva za nove izzive EU, kot so denimo migracijska politika, varnostna politika, digitalizacija ter raziskave in razvoj.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je tako letošnjo Žitno konferenco sklenila z mislijo, da deležnike v žitni verigi v naslednjih letih čaka kar nekaj izzivov. Eden od njih je denimo dejstvo, da je bila Slovenija pred kratkim razglašena za kulinarično destinacijo leta 2021. "Mislim, da se moramo potruditi, da bodo imeli gostinci ponuditi kaj slovenskega," je dejala.