znanost 12.10.2018 9:47

Raziskovalci prvič opazili supernovo, pri kateri je nastala dvojna nevtronska zvezda

Nova Gorica, 12. oktobra - V raziskavi pod vodstvom astronomov s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo so prvič odkrili supernovo, v kateri je nastal sistem dveh nevtronskih zvezd. O dosežku, pri katerem je sodelovala tudi Tanja Petrushevska iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici poročajo v članku v reviji Science, so sporočili z univerze.

Nova Gorica.
Raziskovalci so odkrili supernovo, pri kateri je nastala tesna dvojna nevtronska.
Ilustracija pretoka snovi z običajne zvezde.
Foto: NASA

Nova Gorica.
Raziskovalci so odkrili supernovo, pri kateri je nastala tesna dvojna nevtronska.
Na posnetkih je 920 milijonov svetlobnih let oddaljena spiralna galaksija IV Zw 155.
Foto: Caltech/GROWTH - R. Hurt

Odkar so lani avgusta z detektorji gravitacijskih valov LIGO/Virgo prvič zaznali zlitje dveh nevtronskih zvezd, so dvojne nevtronske zvezde in njihov nastanek v središču zanimanja mednarodne astrofizikalne skupnosti.

Nevtronske zvezde nastanejo iz zvezd, ki imajo vsaj osemkratno maso Sonca. Ko zvezdi zmanjka jedrskega goriva, se njena sredica sesede v nevtronsko zvezdo ali črno luknjo, zunanje plasti pa raznese v eksploziji supernove.

V omenjeni raziskavi so raziskovalci odkrili nenavadno supernovo, ki je bila šibkejša od drugih podobnih eksplozij in je tudi hitreje ugašala. Ugotovili so, da je umirajoča zvezda v eksploziji odvrgla le za petino mase Sonca snovi, kar je bistveno manj kot jo zvezde običajno izvržejo v eksplozijah supernov.

Samo dejstvo, da je zvezda eksplodirala, pa kaže, da je morala v preteklosti imeti ovojnico, v kateri je bilo veliko več snovi. To kaže, da naj bi zvezda, ki je eksplodirala, imela nevidno spremljevalno zvezdo, ki ji je "ukradla" snov. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je zvezdino ovojnico že pred eksplozijo najverjetneje "ukradla" in nase posesala bližnja gosta spremljevalka.

Eksplozija take "ultraslečene" zvezde je bila zato šibkejša in krajša, v njej pa naj bi na koncu nastala nevtronska zvezda. Ker naj bi bila tudi spremljevalka nevtronska zvezda, raziskovalci menijo, da so bili prvič doslej priča supernovi, v kateri je nastal sistem dveh nevtronskih zvezd, kjer se zvezdi gibljeta ena okoli druge na zelo majhni razdalji.

Ob opazovanju eksplozije, ki nosi oznako iPTF 14gqr, so tako prvič doslej opazovali rojstvo nevtronske zvezde, ki ima ob sebi še eno nevtronsko zvezdo. Ker sta nevtronski zvezdi zelo blizu ena drugi, se bosta nekoč zlili v trku, ki bo podoben prelomnemu dogodku, ki so ga zaznali lansko leto tako z detektorji gravitacijskih valov kot tudi sateliti in teleskopi na Zemlji, pri njegovem opazovanju pa so sodelovali raziskovalci Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Eksplozijo iPTF 14gqr so najprej opazovali na observatoriju Palomar v ZDA v okviru projekta Intermediate Palomar Transient Factory (iPTF), ki pregleduje nebo in išče nove in kratkotrajne izvore svetlobe na nebu, med katerimi so tudi supernove. Pri kasnejših opazovanjih je sodelovalo več teleskopov mreže GROWTH.

Sodelujoča raziskovalka z Univerze v Novi Gorici Tanja Petrushevska je članica Centra za astrofiziko in kozmologijo na tej univerzi. Poleg spektroskopske analize lastnosti eksplozije iPTF 14gqr sodeluje skupaj z drugimi raziskovalci omenjene univerze pri še ambicioznejših projektih, kot je priprava Velikega sinoptičnega pregledovalnega teleskopa. Gradijo ga v Čilu in bo z impresivnim 8,4-metrskim zrcalom v nekaj nočeh posnel celotno nebo ter iskal nove izvore svetlobe na nebu.