Vohuni so lahko tudi industrijski

Ko gre za zelo uspešna slovenska podjetja, mnogi najprej pomislijo na družbo Akrapovič, ki proizvaja vrhunske izpušne sisteme za motocikle in športne avtomobile. Veliko večino svojih izdelkov, ki se ponašajo z visoko dodano vrednostjo, izvozijo. Njihove izpušne sisteme je mogoče opaziti na avtomobilih in motociklih na nekaterih elitnih tekmovanjih, med drugim jih uporabljajo tudi nekateri vozniki motociklov elitnega razreda Moto GP.

Kot je povedal izvršni direktor podjetja Uroš Rosa, so inovacije za Akrapovič že od samega začetka eno ključnih gonil razvoja. Dosegajo jih z različnimi ukrepi, med drugim z učinkovitim nagrajevanjem zaposlenih za njihovo inovativno delo.

S številnimi inovacijami so zanimivi tudi za konkurenčna podjetja in medije, ki pa nimajo vedno najboljših namenov. Tako so se že soočili tudi z industrijskim vohunjenjem, vendar ne s strani konkurenčnih podjetij, temveč medijev. "Šlo je za odliv informacij o prototipih, ki so prišle v javnost. Takšne situacije so zelo neprijetne, zaradi njih pa smo morali poostriti varnostne ukrepe," je pojasnil.

Od fizičnega varovanja do naprednih rešitev s področja informacijske varnosti

O podrobnosti varnostnih ukrepov podjetja seveda javno ne govorijo. Kot je pojasnil Rosa, gre v osnovi za več ukrepov na različnih področjih, ki skupaj zagotovijo celostno zaščito pred neželenim uhajanjem informacij.

V prvi vrsti gre za fizično varovanje objektov, da se zmanjša možnost vlomov in drugih nepooblaščenih pristopov. Poseben postopek velja tudi za obiskovalce prostorov podjetja, ki morajo med drugim pred vstopom podpisati poseben dokument, s katerim se zavežejo k varovanju vseh zaupnih podatkov, ki bi jim lahko bili razkriti. Točno določeno je tudi, kaj se sme posneti oziroma fotografirati in česa ne.

Stroga pravila glede (ne)razkrivanja informacij veljajo tudi za zaposlene, še posebej tiste, ki se ukvarjajo z inovacijami. Vsi tudi nimajo dostopa v vse prostore. "Poleg tega je vse pomembnejša tudi informacijska varnost, torej zagotavljanje ustreznih rešitev na področju informatike, ki preprečujejo dostop do digitaliziranih podatkov na računalniških strežnikih," je dodal Rosa.

Škoda ni nujno le neposredna

Po podatkih Evropske komisije je bila med letoma 2003 in 2013 petina gospodarskih družb žrtev vsaj enega poskusa kraje njihove poslovne skrivnosti. Število teh gospodarskih družb narašča; leta 2013 je o kraji informacij poročalo 25 odstotkov gospodarskih družb, kar je sedem odstotnih točk več kot leta 2012.

Podjetje Akrapovič v prej omenjenem primeru industrijskega vohunjenja ni utrpelo neposredne finančne škode, ki bi zaradi visoke dodane vrednosti njihovih izdelkov sicer lahko bila visoka. Kot opozarjajo nekatera podjetja, pa je škoda lahko posredno precej višja od neposredne finančne, saj je upad zaupanja kupcev v blagovno znamko za to lahko tudi usoden.

"Zelo težko je gledati svoj logotip na ponaredku"

Kot priznava Rosa, je boj proti ponaredkom vedno zahteven, slabši izdelki z nalepko originalne znamke pa so sporni z več vidikov: "Zelo težko je gledati svoj logotip na ponaredku. Zadeva ima več vidikov; po eni strani vidiš, da je blagovna znamka tako pomembna, da jo ponarejajo marsikje po svetu, kar je po eni strani tihi kompliment. Ko pa vidiš, da je ponaredek daleč od tiste kakovosti, ki jo blagovna znamka pooseblja, je to povsem druga zgodba."

Ponarejen izdelek namreč ne predstavlja le gospodarske škode in kršitve pravic s področja intelektualne lastnine, temveč je še posebej pri izdelkih, kot so visokozmogljivi izpušni sistemi, lahko tudi smrtno nevaren.

"Premalo ljudi se zaveda, da ponarejen izdelek pač ni original - da nima opravljenega razvoja in preizkusov, poleg tega pa nima vseh zagotovil kakovosti in skladnosti z zakonodajo. Kupiti ponaredek je lahko zelo tvegano," je opozoril Rosa.

Akrapovičev izvršni direktor si želi, da bi mladi pred nakupom ponaredka dobro premislili o posledicah svojega ravnanja: "Vsak naj pomisli, ali bi želel svoj izdelek videti še nekje drugje brez spoštovanja avtorskih pravic - pa naj gre za ponaredek, prodan pod tujo blagovno znamko, ali pa ponarejanje blagovne znamke. Menim, da ni človeka, ki bi si odgovoril z da."

Ob tem poudarja, da ne gre le za inovacije s področja tehnike, temveč kakršno koli lastnino, kot sta denimo risba ali pesem. "Mladim svetujem, da naj ob razmišljanju o pomenu intelektualne lastnine najprej pomislijo na to, ali bi želeli, da se njim zgodi to, kar nameravajo sami storiti," je še poudaril Rosa.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.