Več kot štiri odstotke starejših biva v domovih

V javni mreži je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 1. januarja 123 domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov s skoraj 19.000 mesti. V 91 občinah je bila vsaj ena taka enota. Razporeditev zmogljivosti v javni mreži po statističnih regijah je skoraj povsem skladna z deležem prebivalcev, starih 65 let ali več.

Starejših je bilo 1. januarja 401.262 ali skoraj vsak peti. Med njimi je bilo 58 odstotkov žensk. V enem letu se je število starejših povečalo za 11.000. Že več zaporednih let pa se zmanjšuje število stoletnikov. Glavna razloga za to sta manjše število rojstev med 1. svetovno vojno in epidemija španske gripe tik po njej. Upadanje števila stoletnikov se bo počasi umirilo, po letu 2020 pa se bo njihovo število začelo spet skokovito povečevati.

Do starosti 70 let biva v domovih za starejše manj kot odstotek generacije, pri čemer moški prihajajo v domove nekoliko prej kot ženske. Med osebami, starimi 85 let, je v domu vsak deseti, med osebami, starimi 95 let ali več, pa vsak tretji.

Zaradi ustrezne prostorske razporeditve domov lahko 87 odstotkov starostnikov biva v domu, ki je v isti statistični regiji kot njihovo stalno prebivališče. Delež starostnikov, ki po odhodu v dom ostanejo v isti regiji prebivališča, je največji v pomurski regiji, in sicer 97 odstotkov, najmanjši pa v zasavski, in sicer 70 odstotkov. Največ starostnikov od tistih, ki po odhodu v dom ne prebivajo več v isti regiji, ima stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji.

Velika večina oz. 177 občin ima v domovih manj kot odstotek svojih prebivalcev. Največji delež prebivalcev, ki bivajo v domovih, ima občina Štore, in sicer 2,4 odstotka. Od tega jih tri četrtine prebiva v domu, ki je v isti občini.

Povprečna cena oskrbe v domovih v javni mreži za leto 2018 znaša dnevno od 21 evrov za tiste, ki potrebujejo manj osebne pomoči, do 35 evrov za tiste, ki potrebujejo osebno pomoč v celoti. Med posameznimi domovi so velike razlike. Razpon med najnižjo in najvišjo ceno osnovne oskrbe je med 17 in 33 evrov. 70 odstotkov varovancev je imelo lani dohodke, ki bi zadoščali za plačilo celoletne povprečne osnovne oskrbe, torej več kot 7647 evrov. 22 odstotkov bi zmoglo plačati tudi najdražjo osnovno oskrbo, torej 12.088 evrov.

Na drugi strani je bilo 132 varovancev brez vsakega lastnega dohodka, 13 odstotkov pa bi jih lahko krilo stroške oskrbe v najcenejšem domu. Pokojnine predstavljajo 80 odstotkov vseh dohodkov varovancev domov za starejše. Za četrtino oskrbovancev je pokojnina edini vir dohodka, še navaja statistični urad.