#družba 8.8.2018 8:11

Pri kakovosti zaščitenih slovenskih živil številne kršitve

Ljubljana, 8. avgusta - Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v zadnjih letih pri inšpekcijskih pregledih zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil ugotovila številne kršitve. Med njimi so neustrezna označba, zavajajoča oznaka, neveljaven certifikat in neskladna spletna prodaja. V nekaterih primerih zavezanec sploh ni bil vključen v nadzor.

Ljubljana.
Potica.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Slovenija ima štiri sheme kakovosti za zaščito kmetijskih pridelkov in živil. Sheme kakovosti, opredeljene z evropsko zakonodajo, omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil na trgu EU, nacionalna shema kakovosti pa na podlagi nacionalne zakonodaje samo na območju Slovenije.

Zaščita kmetijskega pridelka ali živila pomeni, da so zaščiteni tako ime določenega kmetijskega pridelka ali živila kot tudi način proizvodnje in receptura. Prvo fazo predstavlja zaščita imena, nujno pa je tudi dokazilo o pristnosti proizvoda oziroma certifikat, zaradi česar se morajo proizvajalci vsako leto certificirati.

Certificiranje pomeni, da neodvisna kontrolna organizacija pri posameznem proizvajalcu preverja upoštevanje vseh pravil proizvodnje in ostale pogoje, ki so jasno opredeljeni v zaščiti. V Sloveniji je za to pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma njegova uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Certificirani proizvodi imajo na embalaži nacionalni zaščitni znak ali znak EU, lahko pa tudi oba. Evropske sheme kakovosti so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost, nacionalna shema kakovosti pa je višja kakovost. Poleg tega imajo lahko živila tudi oznako ekološke ali integrirane pridelave.

Uprava za varno hrano je od vključno leta 2013 do vključno lani opravila skupno 721 inšpekcijskih pregledov in pri tem ugotovila 117 kršitev. Med njimi so neustrezna označba, zavajajoča oznaka, neveljaven certifikat, neažuren certifikat, neskladna spletna prodaja in prodaja ekoloških živil v necertificiranem obratu. Prihaja tudi do tega, da certifikata ali potrdila o skladnosti ni mogoče dobiti na mestu prodaje, v nekaterih primerih pa zavezanec sploh ni vključen v nadzor.

Glede zaščitene označbe porekla so lani ob 14 izvedenih pregledih ugotovili šest kršitev. Leto pred tem sta bila neustrezna dva od pregledanih 25 primerov, do konca letošnjega julija pa so ob 16 izvedenih pregledih ugotovili štiri kršitve.

Pri zaščiteni geografski označbi so lani ob 37 izvedenih pregledih ugotovili sedem kršitev. Leto pred tem je bilo pregledov 12 in kršitev pet, do konca letošnjega julija pa štirje pregledi in ena kršitev.

Inšpekcijski pregled certifikatov zajamčene tradicionalne posebnosti je bil lani eden, predlani pa štirje. Predlani je inšpektorat ugotovil eno kršitev. Letos inšpekcija še ni izvedla pregledov lastnikov teh certifikatov.

Brez pregledov s strani uprave za varno hrano je bilo lani področje višje kakovosti, predlani pa so ugotovili kršitev v enem od dveh pregledanih primerov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so izvedli en pregled, ki ni pokazal nepravilnosti.

Glede integrirane pridelave od začetka leta 2016 niso ugotovili kršitev, glede ekološke pa je na nepravilnosti lani pokazalo 24 od stotih pregledov. Leto pred tem je bilo takšnih 13 od 64, letos pa dva od 45 pregledov.

Osnovne preglede do izdaje certifikata in pozneje redno najmanj enkrat letno v Sloveniji sicer izvajajo kontrolne organizacije, uprava za varno hrano pa izvaja uradni nadzor nad kontrolnimi organizacijami in živili v prometu.