Za SDH oblikovanje nacionalnega turističnega holdinga le ena od možnosti

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 zavezuje SDH k pripravi podrobnejše finančne analize neposrednih in posrednih naložb države v turistični dejavnosti. SDH je v finančno analizo vključil družbe Sava Turizem, Unitur, Istrabenz Turizem, Hit vključno s Hit Alpineo, Hoteli Bernardin, turistično podjetje Adria ter družbi Thermana in Terme Olimia.

Analizo izvaja podjetje Horwath i Horwath Consulting iz Zagreba, pogodba z izvajalcem je bila podpisana aprila. Izdelava finančne analize za izbrane turistične družbe je v teku in bo predvidoma zaključena v avgustu, so pojasnili na SDH.

Na podlagi analize bo holding pripravil predlog aktivnosti za prestrukturiranje hotelskega portfelja v lasti države in oblikoval koncept vizije razvoja. Načrtovane aktivnosti bo vključil tudi v letni načrt upravljanja kapitalskih naložb.

"Oblikovanje sklada za prestrukturiranje teh podjetij in/ali nacionalnega turističnega holdinga je le ena od možnosti, ki jo bo SDH po končani finančni analizi za izbrane turistične družbe še proučil," so poudarili ob tem. Podrobnosti niso želeli komentirati.

Prav tako niso želeli komentirati dejstva, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nedavno prevzela glavno upniško vlogo v Istrabenzu, narekovala prodajo šestih portoroških hotelov Istrabenz Turizma, ker da niso delničar te družbe.

Počivalšek: Strategija se izvaja v vsej svoji vsebini

Zanimanje za portoroške hotele je po nedavnih navedbah TV Slovenija veliko. Nezavezujoče ponudbe Istrabenz pričakuje v mesecu dni, posel pa naj bi bil končan v prvi polovici prihodnjega leta. Za hotele naj bi se zanimal tudi srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je v preteklosti že kupil hotel Palace.

V šestih hotelih Lifeclass je sicer 700 sob, 1600 ležišč in 440 zaposlenih, vrednost hotelov pa je ocenjena na 70 do 80 milijonov evrov.

Medtem se Sava, ki naj bi kmalu postala večinska lastnica Hotelov Bernardin, oz. njena družba Sava Turizem dogovarja za prodajo Term Lendava in Term Banovci, DUTB pa je pred kratkim prodal še preostalo četrtino Term Dobrna.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki opravlja tekoče posle, je za TV Slovenija zavrnil, da gre za razprodajo državne srebrnine. "Strategija se izvaja v vsej svoji vsebini," je zatrdil.

Potrdil je, da dokument predvideva skoncentriranje upravljanja državnega turističnega premoženja na SDH. Ta naj bi ustanovil turistično divizijo, konsolidiral podjetja in nato postopoma prodajal premoženje.

Kljub postopku prodaje Istrabenzovih hotelov Počivalšek, tudi po pogovorih z vodstvi SDH in DUTB, verjame, da obe instituciji "polno delata v smeri realizacije strategije". "Ni pomembno, če se za premoženje zanimajo italijanski iredentist, srbski tajkun ali madžarski državni holding s šestimi zaposlenimi. Pomembno je, da naši organi, ki upravljajo s tem premoženjem, vedo, kaj hočejo, in da naredimo najboljšo potezo v tej smeri, da bomo strategijo tudi realizirali," je poudaril.

Za destinacije najslabši status quo

Turistična strokovnjakinja Maja Uran Maravić s portoroške fakultete Turistica je medtem kritična do strategije turizma, ki ne določa jasno, kaj naj bi se s turističnimi podjetji dogajalo v prihodnjih letih. "V ukrepih je opredeljeno le, da se bodo izvajale finančne analize teh podjetij, za kar naj bi se vsako leto do 2021 porabilo 100.000 evrov, skupaj 400.000," je poudarila za STA.

"Torej bomo še tri leta razmišljali in analizirali, kaj narediti s temi podjetji," je povzela strategijo in dodala, da pri teh družbah "že leta zamujamo pri njihovem razvoju in razvoju mikro destinacij, kjer se ti hoteli nahajajo". "Že včeraj je bilo prepozno, da se večina teh hotelov prenovi ter da se spodbudi resna promocija teh mikro destinacij. Država se zadeve loteva prepočasi. Strategija ta problem naslavlja, a z nedorečenimi in pomanjkljivi rešitvami," je menila.

Vsaka sprememba lastništva podjetij prinaša pozitivne in negativne učinke. "Najslabše za destinacije je status quo," je poudarila Maravićeva. In v taki situaciji je trenutno prevelik delež nastanitev v Sloveniji.

Iz ljubljanskega primera smo se sicer naučili, da destinacija raste uspešno, ko je lastništvo nastanitev razpršeno. Več konkurence pomeni višjo kakovost za goste. "Pa vendar je Ljubljana specifična destinacija v slovenskem prostoru. Koncentracija ponudnikov v manjšem kraju lahko pomeni tudi lažje skupno trženje destinacije, boljša pogajalska izhodišča do dobaviteljev in posrednikov, bolj zaokrožene investicije v ponudbo," je ocenila.

"Sama lastnikov ne delim na domače in tuje, samo na dobre in slabe. Tisto, kar potrebujejo Piran, Bled, Kranjska gora in druge top destinacije v Sloveniji, so strateški lastniki. Takšni, ki bodo želeli in zmorejo investirati dolgoročno tako v hotele kot tudi v destinacije, kjer se ti nahajajo," je nadaljevala.

Tak primer sta na hrvaškem podjetji Maistra in Valamar, ki sta z nekaj desetmilijonskimi investicijami popolnoma preoblikovali ponudbo denimo Rabca, Poreča ali Rovinja ter jih dvignili na višjo raven. "Takšnih lastnikov si želim v Sloveniji. S tako razmišljajočimi lastniki lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili v strategiji," je poudarila.

Vendar pa moramo biti previdni, saj je zmotno razmišljanje, da tuji lastniki hotelov nikamor ne morejo odnesti, je še izpostavila sogovornica. "Lahko jih pustijo propadati ali jih izčrpavajo. Škoda, ki jo naredijo, je neizmerljiva, saj lahko za desetletja uničijo destinacijo."