#družba 29.6.2018 10:45

Zaščita avtorskih pravic nujna, a ne na račun svoboščin interneta

piše Sabina Lavrič

Ljubljana, 29. junija - Reforma avtorskega prava EU je nujna, saj to ni dobro prilagojeno na digitalno okolje. A predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, o katerem bodo evropski poslanci odločali na naslednji plenarni seji, po opozorilih številnih omejuje svoboščine interneta. Med drugim vzpostavlja davek na povezave ter filtriranje vsebin.

Ljubljana. Računalniki, internet, medmrežje, tehnologija. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Računalniki, internet, medmrežje, tehnologija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Člani in članice evropskega odbora za pravne zadeve so pred dnevi kljub močnim pritiskom javnosti v Bruslju potrdili predlog direktive ter s tem po navedbah Piratske stranke Slovenije "glasovali v prid cenzuri in korporativizaciji interneta". Nekatera določila "bodo uničila internet, kot ga poznamo", s peticijo opozarja inštitut Danes je nov dan, številni strokovnjaki za digitalno okolje, ki se jim pridružujejo tudi nekateri evropski poslanci, pa svarijo, da internet postaja "orodje za nadzor".

Davek na spletne povezave in samodejni filtri za prepoznavanje vsebin

Najspornejši 13. člen spletnim platformam in aplikacijam nalaga, da bdijo nad svojimi uporabniki in njihovimi vsebinami ter že pred objavo s t. i. samodejnimi filtri preprečijo kršitve avtorskih pravic na spletu. Filtri, ki po prepričanju mnogih pomenijo prikrito cenzuro, bodo objavo vsebin že zgolj ob sumu kršitev avtorskih pravic blokirali.

Kot je za STA opozoril Žiga Vrtačič z inštituta Danes je nov dan, ti filtri ne bodo dovolili objav z avtorsko zaščiteno vsebino, ki pa so v skladu z zakonom in principom poštene rabe, kot so gifi, memi in parodije. Uporabniki bodo tako po njegovih besedah izgubili nekatere že pridobljene pravice.

Vrtačič je ob tem dodal, da si bodo razvoj takšnih filtrov (YouTube ga denimo že ima) lahko privoščili le največji internetni igralci ter da to "zapira tako zelo odprt medij". Domneva nedolžnosti na internetu ne bo obstajala, filtri bodo preverjali vse, kar je enako, kot če bi ob odhodu iz trgovine vsakemu pregledali žepe. "To ustvarja nezanesljivo in ogromno cenzorsko mašinerijo, ki se jo da hitro uporabiti še za kaj drugega kot za branjenje avtorskih pravic, kar je še posebej strašljivo," je prepričan.

Direktiva z 11. členom medtem omejuje posameznikovo pravico do deljenja spletnih povezav, saj vzpostavlja davek na povezave. Založnikom medijskih publikacij, denimo novičarskim portalom, daje pravico, da zaračunajo nadomestilo za vsakršno rabo njihovih vsebin. Kot navajajo pri inštitutu, s tem "lobisti velikih založnikov starih medijev s preživetimi poslovnimi modeli poskušajo ukiniti prost pretok informacij".

Smiselno je poskrbeti za založnike, a ne na ta način, je dejal Vrtačič. Davek na link, ki je osnovna enota internetnega sistema, je nekaj, kar si je po njegovih besedah nemogoče zamisliti in implementirati. "To kaže tudi na to, da zakonodajalci interneta ne razumejo preveč dobro," je dodal.

Nihče ne bo nikoli filtriral interneta, zagotavlja Axel Voss

Direktivo je leta 2016 predložila Evropska komisija z namenom posodobitve avtorskega prava EU v dobi Facebooka in Googla ter ciljem, da bi avtorji, novinarji in umetniki prejeli pošteno plačilo za svoje delo. Prva v vrsti nasprotujočih direktivi med evropskimi poslanci je Julia Reda iz Piratske stranke ter ob njej številni poznavalci in raziskovalci interneta.

V začetku junija je na evropske poslance 70 največjih imen interneta naslovilo odprto pismo, vključno z očetom svetovnega spleta Timom Bernersom-Leejem in ustanoviteljem Wikipedie Jimmyjem Walesom, v katerem so direktivo označili za "nezaslišan korak k transformaciji interneta iz odprtega prostora za deljenje in inovacije v orodje za avtomatiziran nadzor in za nadzor njegovih uporabnikov".

Poročevalec Axel Voss (EPP) kritike vztrajno zavrača z zagotovilom, da nihče nikoli ni in nikoli ne bo filtriral interneta. Ne ozira se ne množične pozive za "ubranitev interneta", ki jim gre denimo slediti prek #SaveYourInternet in #DeleteArt13. S tem ciljem podpise pod svojo peticijo, dostopno na https://danesjenovdan.si/copyleft/, nabira tudi inštitut Danes je nov dan.

Vrtačič je sicer zagotovil, da je reforma avtorskega prava EU potrebna, da je v predlagani direktivi "cel kup določil, ki so zelo na mestu", da pa je treba zagotovo ustaviti sprejetje 11. in 13. člena. Evropski poslanci naj bi o direktivi predvidoma glasovali 4. julija.

Bogovič: Na členih 11 in 13 direktiva stoji ali pade

Franc Bogovič (EPP/SLS) se zavzema za "pametno regulacijo, ki bo zagotavljala poštena nadomestila za tiste, ki jim pripadajo" ter se ne strinja a filozofijo piratskih strank po Evropi. Direktiva ne pomeni cenzure ali zapiranje internetnih vsebin, pač pa ščiti pravico do pravičnega nadomestila za ustvarjalce vsebin ter se zavzema, da bosta imela ponudnik vsebine in imetnik avtorskih pravic urejen pravni status - licenco.

"Člena 11 in 13 sta ključna dela te direktive in na njima stoji ali pade. Če želimo zagotoviti ustrezna nadomestila tudi za manjše založnike in avtorje vsebin, moramo iti s temi členi naprej, hkrati pa jim tudi zagotoviti možnost učinkovitega pravnega varstva v odnosu do večjih spletnih ponudnikov, ki njihove vsebine velikokrat tudi nelegalno tržijo naprej," je dodal Bogovič.

Tanja Fajon (S&D/SD) se strinja, da je zaradi razvoja digitalnih tehnologij treba ustrezno zaščititi avtorske pravice, vendar pa ta "ne sme prizadeti manjših na račun večjih". Ugotavlja, da je v direktivi še veliko nedorečenosti in nesorazmerij, zato je do trenutnega predloga zadržana. Spremembe besedila bodo po njenem prepričanju nedvomno sledile, šele ko bo nared končno besedilo, pa se lahko odloči o (ne)podpori direktivi. Nikakor pa ne pričakuje, da bi se to zgodilo še v tem sklicu parlamenta.

Igor Šoltes (Zeleni) ocenjuje, da je predlog direktive pripravljen slabo in ima veliko pomanjkljivosti. "Direktiva v trenutni obliki omejuje svobodo izražanja, ustvarjalnost in inovativnost naše družbe ter prinaša številne negativne posledice za področje izobraževanja, znanosti, kulture in novinarstva. Še več, gre za brezsramno vzpostavljanje cenzure na spletu, ki bi moral biti odprt in javen prostor, dostopen vsem in vsakomur."

Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) pa je dejal, da v skoraj desetih letih, odkar je v Evropskem parlamentu, ne pomni, da bi imeli v skupini Alde tako zelo polarizirajočo temo in glasovanje. Stališča o najbolj spornih členih sicer še ni oblikoval, pravi.