Eva L. Žnidaršič: V Sloveniji primanjkuje dobrih IT-kadrov

Eva L. Žnidaršič je študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer končuje magistrski študij. Hkrati dela tudi v podjetju Loop, bivšemu 4th office, kjer skrbi predvsem za kadrovanje. V prostem času vodi tudi Društvo računalničarjev, s katerim so v letošnjem letu pripravili že četrti študentski hackathon DragonHack.

Dogodek so pred štirimi leti prvič organizirali po vzoru dogodkov iz tujine, predvsem Anglije in ZDA. "Dogodek je bil takrat za slovenski prostor nekaj novega, tudi v tehnološkem svetu je bilo to nekaj nepoznanega," je povedala L. Žnidaršičeva.

Dogodek vsako leto združi več kot 150 študentov, ki ob pomoči mentorjev in predstavnikov podjetij iščejo čimbolj inovativne tehnološke rešitve. Ekipe imajo na voljo 24 ur, da poiščejo čimbolj inovativne in hkrati tehnološko dovršene rešitve, s katerimi bodo prepričale predstavnike gospodarstva.

Udeleženci DragonHacka so pokonci celo noč, čeprav dogodek traja od sobote od devetih do nedelje ob petih popoldne. Organizatorji se zato trudijo ustvariti čim bolj produktivno vzdušje. V okviru dogodka tako pripravijo številne dodatne aktivnosti, delavnice, udeleženci se lahko sprostijo ob masaži ali pa prebudijo mišice na jutranji telovadbi.

Zanimanje za dogodek med študenti je izjemno veliko, saj vstopnice, ki so brezplačne, običajno poidejo v roku ene minute od objave, je povedala L. Žnidaršičeva.

Ekipa v letošnjem letu načrtuje nov hackathon ThunderHack, ki bo za razliko od DragonHacka, na katerem sodelujejo predvsem študenti računalništva, namenjen predvsem študentom fakultete za elektrotehniko. ThunderHack bo potekal 10. in 11. novembra na fakulteti za elektrotehniko, je razkrila L. Žnidaršičeva.

Za sodelovanje s hackathoni se vse bolj zanimajo tudi podjetja v informacijsko tehnološkem (IT) sektorju, ki na ta način iščejo nove kadre. Iskanje novih kadrov sicer po besedah L. Žnidaršičeve postaja vse bolj inovativno. Poleg sodelovanja s hackathoni podjetja v IT-sektorju organizirajo tudi poletne šole za študente računalništva, jih vabijo na predstave, kjer se jim po koncu predstavijo itd. Vedno bolj se tudi zavedajo pomena svojih zaposlenih ter v njih tudi več vlagajo, meni L. Žnidaršičeva.

V Sloveniji in tudi širše po njenem mnenju primanjkuje dobrih IT-kadrov, v prihodnosti pa se bo ta primanjkljaj po njenem mnenju še povečal.

Mladi pogosto ne vedo, kaj poklic računalničarja sploh je, in se zato v manjši meri odločajo za kariero na tem področju, meni L. Žnidaršičeva. K temu pripomorejo tudi številni stereotipi in napačne predstave o tem poklicu.

"Tipično je, da si računalničarje predstavljajo kot nekoga, ki je zaprt v neki kleti. Poleg tega se v osnovnih in srednjih šolah pogosto učijo osnove digitalne pismenosti, uporabo Worda in Excela, in mislijo, da je to računalništvo, kar seveda ni. Računalništvo je predvsem reševanje različnih izzivov," je poudarila.

Po njenem mnenju bi se programiranje moralo vpeljati v šolski program. Ocenjuje, da v Sloveniji obstaja že precej organizacij in iniciativ, ki si za to tudi prizadevajo.

Ena izmed tovrstnih iniciativ je tudi projekt Evropski teden programiranja oz. Codeweek, ki poteka v več kot 50 državah v Evropi in po svetu. Do leta 2020 naj bi v izobraževanje v okviru Codeweeka vključili najmanj 50 odstotkov učencev, je povedala slovenska ambasadorka projekta Katja K. Ošljak.

Mlade je namreč po njenem mnenju potrebno naučiti digitalnih veščin, da bo digitalizacija v Evropi napredovala hitreje. Več o tem na tej povezavi.