ICYDK 22.6.2018 7:30

Glasba med najbolj izpostavljenimi področji z vidika piratstva

Ljubljana, 22. junija - Glasba je z digitalizacijo in razmahom interneta postala široko dostopna. Ker pa se številni po albume oz. skladbe priljubljenih izvajalcev ne odpravijo ne v klasične ne v spletne trgovine, glasbeniki pogosto ostanejo brez pomembnega dela plačila. Nekateri rešitev vidijo v plačljivih platformah s pretočnimi vsebinami, poudarjajo pa tudi, da pri kršitvah avtorskih pravic v glasbi ne gre le za finančno škodo.

Ljubljana.
Pesnik in glasbeni producent Gašper Torkar.
Foto: osebni arhiv

Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Podelitev medijskih nagrad - Žarometi.
Nastop Trkaja, Nipkeja in skupine Artifex.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana.
Glasbena skupina Joker Out.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna proslava na predvečer slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.
Glasbenik Rok Terkaj - Trkaj.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Številni uporabniki do glasbe danes dostopajo prek različnih platform, ki glasbo ponujajo brezplačno, a nelegalno. Takšno početje seveda ni dovoljeno. Ko neka oseba oziroma avtor ustvari glasbeno delo, je namreč lastnik tega dela in svobodno odloča o njegovi uporabi - je torej lastnik zasebne lastnine.

Po zakonu je vsako takšno delo zaščiteno z avtorskimi pravicami od trenutka nastanka, ki ga pri nas ureja zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Kršitev avtorskih pravic lahko torej primerjamo s krajo zasebne lastnine.

S kršitvami avtorji niso prikrajšani le s finančnega vidika, saj lahko nezakonita raba denimo pomeni tudi predvajanje v slabši kakovosti, brez navedbe avtorja ali v spremenjeni obliki. S spoštovanjem avtorskih pravic uporabniki glasbenikom omogočijo nadaljnje ustvarjanje kakovostne glasbe, posredno pa tudi financiranje organizacij, ki skrbijo za ustrezno regulacijo glasbenega področja.

Kršitev avtorskih pravic ni le piratsko nalaganje

Iz potrebe po zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic avtorjev in zagotavljanja enostavnega dostopa do zaščitenega repertoarja uporabnikom so nastale kolektivne organizacije. V Sloveniji glasbene avtorske pravice od leta 1998 upravlja Združenje Sazas. To se med drugim v imenu avtorjev pogaja z uporabniki za pravično tarifo, izdaja dovoljenja za uporabo del, spremlja uporabo del in avtorjem izplačuje honorarje.

Sazas bdi tudi nad ostalimi kršitvami avtorskih pravic. Če želi na primer lastnik frizerskega salona svojim strankam predvajati glasbo, namreč ni dovolj, da kupi zgoščenko ali plača naročnino za spletno glasbeno storitev, temveč mora Sazasu plačati nadomestilo. Ta denar se nato razdeli avtorjem na podlagi dejanske uporabe njihovih del.

Tudi organizator kakršne koli prireditve, kjer se predvaja glasba v kakršni koli obliki, mora poskrbeti za pridobitev Sazasovega dovoljenja, po dogodku pa mora sporočiti točne podatke o uporabljenih glasbenih delih.

Številne kršitve in milijonska škoda

Števila nelegalno prenesenih skladb ni mogoče ugotoviti, razpolaga pa Sazas s podatki o nekaterih drugih oblikah kršitev. Tako so lani zabeležili skupno 5795 prireditev 814 organizatorjev brez njihovega dovoljenja in 4213 pavšalnih uporabnikov brez predhodnega dovoljenja za uporabo zaščitenega repertoarja za poslovne prostore.

Podatkov za obračun avtorskega nadomestila lani ni dostavilo 1440 uporabnikov za skupno 4155 prireditev, avtorskih nadomestil pa ni poravnalo 2557 uporabnikov. Zgolj na področju avtorskih pravic pri glasbenih delih po ocenah združenja letno nastane za štiri milijone evrov škode. V drugih državah EU tako velikih sistemskih kršitev na ravni države ne poznajo, opozarjajo.

Največja težava po njihovem mnenju sicer ostaja piratstvo, za katerega je kriva nezmožnost urejanja pravic v spletnem okolju. "Piratizacija oziroma nelegalna raba vsebin je tako zelo močno prisotna v družbi, da se zdi, da smo že izgubili občutek, kaj je legalna raba in kaj ne," poudarjajo.

Plačilo za glasbo zagotavlja nadaljnje ustvarjanje

Glasbena skupina Joker Out, ki jo sestavljajo Bojan Cvjetićanin, Matic Kovačič, Kris Guštin, Martin Jurkovič in Jan Peteh, deluje dobri dve leti. Ustvarjajo slovensko avtorsko glasbo, saj se po Kovačičevih besedah ne želijo osredotočati na priredbe znanih skladb, temveč ustvarjati svoje.

Člani imajo kljub svoji mladosti - stari so 19 oz. 20 let - že osebno izkušnjo s kršenjem avtorskih pravic, saj se je njihova skladba brez njihove vednosti znašla na enem od ruskih spletnih portalov za piratsko nalaganje glasbe.

Kot poudarja Jurkovič, zaradi tega niso utrpeli neposredne škode, bi si pa želeli vsaj navedbo avtorstva, če že ne drugih koristi. Prepričani so namreč, da je delo glasbenikov enakovredno vsakemu drugemu delu, zato se jim zdi spoštovanje avtorskih pravic absolutno nujno.

Poslušalci glasbe bi se morali po mnenju mladih glasbenikov zavedati, da v primeru, da glasbeniki ne bi mogli več ustvarjati glasbe, nove skladbe preprosto ne bi več nastajale. Pri svetovno znanih izvajalcih, ki redno zasedajo zgornja mesta lestvic poslušanosti, zaradi izpada dohodka zaradi piratstva ustvarjalna kariera seveda ni ogrožena, številnim drugim, ki zaslužijo precej manj, pa lahko sredstev za ustvarjanje tudi zmanjka.

Alternativa v plačljivih spletnih storitvah

Člani Joker Out se zavedajo, da je v digitalni dobi mnoge težko prepričati v nakup glasbe v fizični obliki, zato izpostavljajo storitve pretočnih vsebin, ki po Guštinovem mnenju predstavljajo eno najboljših možnih alternativ nelegalnemu nalaganju glasbe.

"Za pet evrov mesečno dobiš praktično vso glasbo najboljše možne kakovosti zvoka, umetniki pa dobijo plačilo. Če si glasbo naložiš piratsko, pa predvsem manj znanim izvajalcem kar precej ukradeš," je ob tem poudaril Cvjetićanin.

Umetnik Gašper Torkar, ki deluje na področjih zvoka in poezije, pa v platformah za ponujanje pretočnih vsebin ne vidi najboljše možne rešitve, saj so po njegovih besedah zasnovane tako, da avtorji glasbe dobijo premajhen delež prihodkov.

Kot je izpostavil, je intelektualna lastnina v informacijski dobi hitrega pretoka informacij tudi na področju glasbe večplasten pojem. Internet, kjer poteka večina njenega dometa, je tako lahko po njegovih besedah področje razlastitve tako skozi piratsko presnemavanje kot tudi opolnomočenje posameznikov in manjših glasbenih založb, ki jim internet nudi orodja in platforme za avtonomno poslovanje, ki zaobide mnoge tradicionalne posrednike.

Torkar je tudi avtor instalacije z imenom Zvoki sprememb, ki jo je pripravil v okviru evropskih projektov Sounds of Changes/Zvoki sprememb in ICYDK: Če slučajno še ne veš. Posnete zvoke je uporabil in interpretiral ter jih predstavlja v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.

Piratstvo kot sredstvo promocije?

Da ima piratstvo tudi pozitivno stran, medtem poudarja raper Rok Terkaj, bolj znan pod umetniškim imenom Trkaj. Posamezniki, ki za nakup glasbe nimajo denarja, lahko namreč po njegovih besedah na tak način prav tako pridejo do glasbe, izvajalec pa si zagotovi dodatno poslušanost. "Gre za neke vrste brezplačen marketing," meni.

"Omrežja, ki bi jih lahko označili kot vir piratskih vsebin, so opravila dober začetni del moje poti, zato to na nek način podpiram. Seveda pa bi bilo dobro, da bi ljudje tudi nekaj plačali, da lahko ustvarjalec preživi," poudarja.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.