14.6.2018 14:57

Planinska zveza pred glavno sezono z nasveti za varen obisk gora

Kamnik, 14. junija - Predstavniki Planinske zveze Slovenije so danes v Kamniški Bistrici podali več nasvetov za varnejši obisk gora. Bliža se namreč poletna sezona, ko gore obišče največ pohodnikov in tudi vse več turistov. Ob tem so predstavili tudi delo markacistov, ki skrbijo za planinske poti, in bližajoči se Dan slovenskih planinskih doživetij.

Kamniška Bistrica, Kurja dolina.
Planinska zveza Slovenije pred poletno sezono predstavila Dan slovenskih planinskih doživetij 2018, nadelavo planinske poti, opremo in veščine za obisk gora poleti ter predstavila delo markacistov.
Nadelava planinske poti.
Foto: Aljoša Rehar/STA



Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, v letošnjem letu pa je bilo doslej že 163 gorskih nesreč, pri čemer je 15 posameznikov izgubilo življenje, je na terenski novinarski konferenci ob balvanu v Kurji dolini v okviru doline Kamniške Bistrice pojasnil strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.

Vsak obiskovalec gora, ne glede na vrsto ture, bi poleg ustreznega nahrbtnika in planinske obutve moral s seboj imeti med drugim alu folijo ali bivak vrečo, osebni komplet prve pomoči, čelno svetilko in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležko in navadni svinčnik, svečo in vžigalice v vodonepropustni vrečki ter železno rezervo (hrana z visokoenergijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti).

V primeru zahtevnejših visokogorskih tur so tu med drugim še čelada, plezalni pas s samovarovalnim kompletom za varno gibanje po zavarovanih planinskih poteh, cepin itn. Več informacij je na voljo na spletni strani www.pzs.si. Kot sta izpostavila Šerkezi ter inštruktor planinske vzgoje in generalni sekretar PZS Matej Planko, je poleg same opreme potrebno tudi primerno znanje, kako to opremo pravilno uporabljati.

Poleg tega naj planinci s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice, saj se v gorskem svetu vreme lahko zelo hitro spremeni. Pred turo se je treba tudi pozanimati o poti in njenem stanju, in sicer na spletnih straneh PZS oziroma pri oskrbnikih planinskih koč.

Pri obisku gora so ključnega pomena tudi označene in vzdrževane planinske poti, za kar skrbijo markacisti. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 773 registriranih markacistov, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno. Planinska organizacija pri tem skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov.

Preračunano to pomeni, da vsak markacist skrbi za 13 kilometrov planinskih poti, kar denimo predstavlja dvakratno dolžino poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav, najvišji slovenskih vrh. Skupno so markacisti v letu 2017 urejanju planinskih poti namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur.

Kot je poudaril markacist inštruktor in član tehnične skupine Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije Zdravko Bodlaj, delo markacista zajema vse od preprostih del, kot sta košnja in čiščenje grmovja, do načrtovanja in najzahtevnejšega nadelavanja zelo zahtevnih zavarovanih planinskih poti, kjer je potrebno tudi poznavanje alpinistične tehnike.

Pri tem je opozoril na pomanjkanje kadra, predvsem mlajšega, obenem pa na nedopustno vedenje posameznikov, ki z ubiranjem bližnjic mimo obstoječih urejenih planinskih poti povečujejo možnost za intenzivnejšo erozijo tal v občutljivem gorskem svetu.

Podpredsednik PZS Miro Eržen je medtem izpostavil neurejen sistem financiranja planinskih poti in koč. Po njegovih besedah je ob stalno povečujočem se obisku planinskih poti in koč ter vse večji promociji Slovenije kot zelene in trajnostne destinacije napočil čas, da tudi država in turistični ponudniki prispevajo del finančnih sredstev za vzdrževanje te infrastrukture.

PZS in akcija Očistimo naše gore sicer za podporo delu markacistov izvajata pobudo Planinske poti za prihodnje generacije. Zavarovalnica Triglav bo sofinancirala obnovo poti od parkirišča pod slapom Rinka do Frischaufovega doma na Okrešlju ter jesenski tečaj nove generacije markacistov, v akciji Naj planinska pot pa lahko ljubitelji gora še do 30. junija izbirajo najlepšo pot med 55 predlogi planincev.

Vsak obiskovalec gora lahko naredi droben prispevek tako, da s SMS-sporočilom POT5 na 1919 in donacijo pet evrov prispeva k vzdrževanju planinskih poti. V letu 2017 so bile tudi s pomočjo donacij obnovljene planinske poti na Ponce, Olševo, Bavški Grintavec, Tursko goro, od Velega polja prek Konjskega sedla in Hanzova pot na Prisojnik.

Glede planinarjenja na območju Korošice, kjer je lani požar uničil planinsko kočo, so v PZS pojasnili, da Planinsko društvo Celje Matica načrtuje zasilno ureditev zatočišča na Korošici, v katerem bo na voljo minimalna oskrba in nekaj zasilnih ležišč. Vseeno pa obiskovalcem tega območja priporočajo, da pri načrtovanju planinskih tur upoštevajo, da na Korošici ni normalno obratujoče koče, tako da naj s seboj vzamejo dovolj vode in hrane.

Predstavniki krovne slovenske planinske organizacije so poleg tega predstavili Dan slovenskih planinskih doživetij. Ta bo letos 16. junija na Rogli, pripravljajo ga skupaj s Planinskim društvom Zreče, ki letos praznuje 60 let, Občino Zreče in partnerji. Dogodek bo postregel z aktivnostmi za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave. Več informacij je na voljo na povezavi https://goo.gl/s1JmNo.

Planinska zveza pred glavno sezono z nasveti za varen obisk gora

Ne spreglejte