15.6.2018 13:56

Nika Kovač: Feminizem niso ženske kvote in napisi na majicah, temveč drža do sveta

Ljubljana, 15. junija - Po podatkih Evropske komisije je vsaka tretja ženska v Evropi po 15. letu starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje, več kot polovica žensk pa je bilo žrtev spolnega nadlegovanja. Na spolno nadlegovanje in nasilje opozarjajo tudi v inštitutu 8. marec, ki ga vodi antropologinja Nika Kovač. Februarja letos so zagnali odmevno kampanjo #jaztudi ter s tem odprli prostor za pričevanja o tej pereči temi.

Ljubljana. Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač.
Foto: Anže Malovrh/STA

Glavni namen Inštituta 8. marec je prevpraševanje različnih oblik podrejenost, predvsem na področju spola, ter postavljanje neenakopravnosti v širši družben okvir. Aktualno stanje inštitut proučuje predvsem skozi vstop v polje delovanja neokonservativnih družbenih gibanj in praks, ki jih ta uporabljajo.

Pod okriljem inštituta je sredi februarja letos po vzoru ameriškega gibanja #metoo, ki so ga spodbudila razkritja o spolnem nadlegovanju ameriških filmskih zvezdnic, stekla slovenska kampanja #jaztudi. Pobuda za kampanjo je po besedah Nike Kovač prišla s strani slovenskih profesoric in raziskovalk Darje Zaviršek, Irene Šumi in Renate Šribar, inštitut pa je idejo sprejel z odprtimi rokami.

Kot je dejala direktorica Inštituta 8.marec, so se v kampanji želeli izogniti ameriškemu senzacionalizmu, ki je spremljal originalno kampanjo. V kampanji #jaztudi so želeli za razliko od ameriške različice vključiti vse glasove: delavke, brezposelne, študentke, prekerke in upokojenke.

Kampanjo so zastavili kot popis zgodb, s katerim bi lahko prepoznali vsa mesta, kjer se nadlegovanje in nasilje pojavlja, je pojasnila Nika Kovač. Na spletni strani kampanje tako zbirajo osebna pričevanja žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja, ki jih bodo pozneje analizirale.

Zgodbe še vedno prihajajo, pišejo pa jih ženske, ki so stare vse od 18 do 65 let. Zgodbe kažejo, da se spolno nadlegovanje in nasilje pojavlja povsod, pogosto prihaja s strani nosilcev moči, zaradi česar je manj vidno. Veliko nadlegovanja in nasilja so deležne osebe, ki ne ustrezajo heteronormativnemu spolnemu izrazu. Velik problem je po mnenju Nike Kovač tudi to, da se okolica na to nadlegovanje in nasilje prepogosto ne odzove in ne ukrepa.

Zgodbe nameravajo čez nekaj tednov temeljito analizirati ter jih postaviti v širši družbeni kontekst. Ena izmed pobudnic akcije se nadeja, da bodo izvedli tudi javna branja teh zgodb, nekoč pa si želi, da bi bile zbrane tudi v knjigi.

Mlada antropologinja vseskozi poudarja, da je potrebno pri vprašanju ženske podrejenosti vedno pogledati širši kontekst. Tudi feminizem je potrebno dojeti kot širše gibanje oziroma držo, "s katero naslavljajo vse oblike družbene podrejenosti, s katero opozarjajo na sistem, kjer ima peščica najbogatejših vse, ostali pa vedno manj".

"Feminizem absolutno ne sme biti zreduciran na preštevanje in nošenje majic z napisom #jaztudi, ampak je celostna drža do sveta, ki jo lahko prevzamejo vsi, " je poudarila Nika Kovač.

Uvajanje ženskih kvot kot sredstva za preštevanje po njenem mnenju ne omogoča doseganja bolj enakopravne družbe. "Če imamo v vodstvu podjetja, ki denimo izkorišča delavce na Kitajskem ali kjerkoli drugje isto število žensk kot moških, to ne odpravi dejstva, da podjetje izkorišča delavce."

Pravica do splava vse bolj kršena

V svojem magistrskem delu se je Nika Kovač posvetila tematiki splava. V okviru raziskave za magistrsko nalogo je naredila intervjuje z ženskami, ki so neposredno izkusile, kako se v Sloveniji v praksi zagotavlja pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

Ugotovila je, da četudi je v Sloveniji to področje na pravni ravni dobro urejeno, je na številnih ravneh neformalnih praks v Sloveniji pravica do splava kršena. To se denimo kaže v komentarjih medicinskega osebja, v tem, da se letaki Zavoda živim, ki ženske nagovarja, da ne naredijo splava, nahajajo v javnih bolnišnicah, neustrezna informiranost o postopku in pravicah itd.

Opozorila je tudi na nedavne komentarje enega od kandidatov za poslanca v državnem zboru, ki je dejal, da bi splav omejil tako, da bi bil plačljiv. To je po mnenju Nike Kovač nabiranje političnih točk na ramenih žensk in njihovih odločitve o lastnem telesu. "Čim narediš splav plačljiv, čim imajo dostop do splava le tisti, ki si ga lahko privoščijo, izničiš možnost svobodne odločitve."

Spolno nadlegovanje v institucijah EU

Po mnenju direktorice Inštituta 8. marec lahko različne oblike podrejenosti najdemo tudi v Evropski uniji, institucija, ki producira in krepi razmerja podrejenosti med državami centra in periferije.

Tudi gibanje #meetoo je bilo močno prisotno v Evropskem parlamentu, kjer so številne političarke in strokovne sodelavke opozarjale na nadlegovanje in nasilje s strani moških v tej instituciji.

EU najboljša za življenje žensk, a moški še vedno na boljšem

"Evropa je najboljša celina za življenje in delo žensk, na kar smo lahko upravičeno ponosni," poudarja vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Ob tem je priznal, da so še področja, kjer bi lahko naredili več. Več na tem mestu