Zanimanje tujcev za slovenska podjetja v vzponu

Načrtovani prevzemi dobra in slaba novica za Ljubljansko borzo

Povečan interes tujcev in tudi nekaterih domačih podjetij za prevzeme po eni strani vnaša prepotrebno dinamiko na dolga leta zaspan kapitalski trg, po drugi strani pa bi bila posledica vseh teh poslov lahko tudi umik nekaterih pomembnih vrednostnih papirjev z Ljubljanske borze. Delnice Gorenja, Intereurope, Cinkarne Celje in KD Group so tako vse del indeksa SBI TOP.

Na Ljubljanski borzi po besedah vodje za razvoj in prodajo Branka Železnika pozdravljajo vsakršne aktivnosti, ki se odvijajo na slovenskem kapitalskem trgu. Prevzemne aktivnosti se z vidika borze kratkoročno odražajo na povečani aktivnosti trgovanja, kar je dobrodošlo, dolgoročno pa lahko pomenijo tudi odhod družb iz kotacije, kar pa je za borzo manj zaželeno, je povzel za STA.

Na borzi si namreč, tako Železnik, želijo vsako leto več podjetij v kotacijah, ne manj. "To je za nadaljnji razvoj slovenskega kapitalskega trga zelo pomembno, ta pa bi moral biti v interesu vseh gospodarskih in političnih deležnikov," je podčrtal.

Čeprav s strani državnih podjetij, predvsem tistih, ki bi bila za trg zanimiva, v bližnji prihodnosti res ni pričakovati novih prihodov na borzo, pa po njegovem ni res, da v prihodnje na borzi ne bo novih izdajateljev. Spomnil je, da Ljubljanska borza prevzema aktivno vlogo na področju pospeševanja rasti in financiranja malih in srednje velikih podjetij, ki predstavljajo veliko večino slovenskega gospodarstva in med katerimi je ogromno skritih draguljev.

S ciljem diverzifikacije aktivnosti so na borzi nedavno predstavili platformo za lažje financiranje malih in srednjih podjetij in za skupno financiranje. Interes, ki ga izkazujejo podjetja po alternativnih virih financiranja skozi kapitalski trg borze, je kljub nizkim obrestnim meram za posojila pri bankah po Železnikovih zagotovilih izjemen.

Gorenje skoraj gotovo v kitajske roke, odprto vprašanje Kadovega deleža

Od prevzemnih zgodb, ki se pišejo v zadnjih tednih, ima sicer za nacionalno gospodarstvo najverjetneje največji pomen načrtovani prevzem velenjskega Gorenja, ki je eden največjih slovenskih izvoznikov in ena redkih mednarodno znanih slovenskih blagovnih znamk končnih izdelkov.

Velenjska družba, ki nastopa v zelo konkurenčnem sektorju in ima kar nekaj šibkih točk v bilancah, potrebuje strateškega partnerja za nadaljnji razvoj. Zato se je po odločitvi japonskega Panasonica, da svoje evropske prisotnosti ne bo krepil s povečevanjem lastništva v Gorenju, odločila poiskati novega investitorja.

Zanimanje je pokazalo več azijskih družb, na koncu pa so v Velenju izbrali kitajsko skupino Hisense, ki je delničarje in analitike presenetila z zelo radodarno ponudbo. V prevzemni ponudbi, objavljeni konec maja, je za delnico ponudila 12 evrov, celotno Gorenje pa tako ponujena cena vrednoti na 293 milijonov evrov. Že pred objavo ponudbe je Hisense s ponujeno ceno privabil lastnike skoraj 33 odstotkov delnic, ponudbo pa je že sprejel tudi Panasonic. Pričakovati je tako, da bo Kitajcem prevzem uspel brez težav.

Odprto je le še vprašanje, kako bo ravnal Kad, ki je bil z 16,37 odstotka dolga leta največji posamični lastnik podjetja, pri sprejetju privlačne prevzemne ponudbe pa ga omejuje strategija upravljanja državnih naložb. V njej je Gorenje namreč opredeljeno kot pomembna naložba, kar pomeni, da se Kad iz nje ne sme umakniti, razen če bi DZ spremenil strategijo.

Kot so v zadnjih dneh poročali nekateri mediji, ima Kad nekaj možnosti. Bodisi sledi strategiji in ostane zaklenjen v lastništvu, ki mu ne bo prinašalo vpliva in verjetno še nekaj let tudi ne dividend, bodisi delež proda in prevzame odgovornost do politike, bodisi pa se poskuša s Hisensom dogovoriti, da mu delež pod enakimi pogoji proda po spremembi strategije. Ta zadnja opcija bi terjala kar nekaj razumevanja novega lastnika.

Cinkarna Celje po več neuspešnih prodajah tarča Avstrijcev

Druga prevzemna zgodba je najnovejšega datuma. Cinkarna Celje se je po poslovnem prestrukturiranju v preteklih letih preobrazila v eno najbolj dobičkonosnih slovenskih podjetij z veliko prostega denarnega toka za rast in razvoj.

S tem je večinsko državni proizvajalec titanovega dioksida postal zanimiv tudi za tuje prevzemnike, a do zdaj poskusi prodaje podjetja niso bili uspešni. Družba je bila leta 2013 uvrščena na seznam 15 podjetij za privatizacijo, ki ga je potrdil DZ. Oktobra 2014 je prodajni konzorcij večjih delničarjev in zastavnih upnikov Cinkarne Celje sprožil prodajo skoraj 71 odstotkov družbe, a je ta avgusta prihodnje leto zaradi odprtih okoljskih vprašanj sanacije območja stare cinkarne propadla. Manjši konzorcij na čelu z DUTB je lani znova začel prodajo okoli 25-odstotnega deleža, a je prodaja spet padla v vodo.

Ko se je zdelo, da iskanje novega kupca ni več v ospredju in je bilo več poudarka na nesoglasjih med delničarji in upravo glede načina uporabe presežkov denarnih sredstev, je v zadnjih dneh odjeknila novica, da je lovke po družbi stegnila družba Anatol iz skupine Martens Management Group, ki je povezana z avstrijskim sistemom Ring International Holding.

Ta je v Sloveniji znano ime, najbolj pa je v spominu ostal po zgodbi z nakupom domžalskega Heliosa. Avstrijci so ob podpori tujih financerjev in tudi ob nekaterih očitkih družbo kupili leta 2014 za 145 milijonov evrov ter prevzeli še za 105 milijonov evrov dolga, jo temeljito sanirali in konsolidirali ter nato lani za 572 milijonov evrov prodali japonski družbi Kansai Paint.

Zdaj bi preko drugega podjetja in ob finančni podpori ameriškega finančnega velikana KKR radi prišli še do enega znanega slovenskega podjetja. V ta teden objavljeni prevzemni nameri za delnico ponujajo 220 evrov, skupaj s ponujenih 26,52 evra dividende na delnico pa je njihova ponudba delničarjem 246,52 evra. Če bi prevzemniki pridobili 100 odstotkov Cinkarne Celje, bi po ponujeni ceni zanjo odšteli okoli 200 milijonov evrov.

Največja posamična lastnica Cinkarne Celje je Modra zavarovalnica z 20-odstotnim lastniškim deležem. Sledita DUTB s 12,85 odstotka in SDH z 11,41 odstotka. Država posredno obvladuje skoraj polovico Cinkarne, ostalo lastništvo je precej razpršeno. Kljub temu da Avstrijci obljubljajo nadaljnji razvoj družbe in dolgoročno lastništvo, iz vrst lastnikov prihajajo izjave o nezadovoljstvu s ponudbo, celo o podcenjujočem odnosu. Tečaj delnic na borzi je namreč že pri 274 evrih, prav tako pa podjetje ponuja še veliko prostora za rast.

Prek fiduciarnega računa imajo avstrijski interesenti že v lasti več kot 16.000 delnic, nadaljnji razvoj dogodkov pa bo odvisen od odločitve večjih lastnikov. Če se bodo postopki nadaljevali, je vprašanje, ali bo imel avstrijski interesent ekskluzivo ali bo uprava poskusila v proces privabiti tudi kakšne druge potencialne prevzemnike, ki bi lahko prek konkurenčnega boja ceno za delnico zvišali. Dokaz za to, da se je prevzemni boj že krepko vnel, je bila skupščina družbe ta teden.

Nov poskus prodaje Intereurope

Novega lastnika, tujega ali domačega, bi lahko v drugem poskusu dobil tudi koprski logist Intereuropa. Družba PwC svetovanje je tako v imenu konzorcija bank, ki prodajajo Intereuropo, pred dnevi objavila javni poziv za izraz interesa za nakup 72,13-odstotnega deleža podjetja. Pogodbo za skupno prodajo delnic Intereurope so s PwC svetovanje v začetku aprila sicer podpisale SID banka, NLB, Gorenjska banka, SKB banka in Banka Intesa Sanpaolo. Konzorcij bank je družbo skušal prodati v začetku leta 2016, a se s ponudnikom, češko-malteško družbo Tuffieh Funds, ni uspel dogovoriti o ključnih pogojih prodaje.

Živahno tudi v družbah brez državnega lastništva

Dve veliki prevzemni zgodbi se dogajata tudi zunaj okvirjev družb z neposrednim ali posrednim državnim lastništvom. Na Koroškem je tako pred dnevi odjeknila novica, da je poslovno zelo uspešna družba Tovarna akumulatorskih baterij iz Mežice že nekaj časa v pogovorih z južnoafriškim proizvajalcem baterij Metair o potencialnem strateškem povezovanju, da bi se tako laže soočili s prihodnjimi izzivi v sektorju in posledično potrebo po visokih vlaganjih v razvoj.

Neuradno naj bi bil posel prodaje podjetja, ki na ravni skupine zaposluje okoli 1300 ljudi in je lani ustvarilo okoli 330 milijonov evrov prihodkov, po pisanju časnika Finance vreden približno 300 milijonov evrov. Po pojasnilih vodstva naj bi bila transakcija,če bo uspešna, zaključena do konca leta. Novica je povzročila nekaj skrbi med delavci, a so jih vsaj za zdaj vodilni v družbi pomirili.

Že dogovorjena pa je velika prodaja v finančnem sektorju. Družba KD Group je namreč nedavno podpisala pogodbo o prodaji zavarovalnice Adriatic Slovenica družbi Generali CEE, ki je del italijanske skupine Generali. Kupnina za 100-odstotni delež znaša 245 milijonov evrov, posel bo po izpolnitvi vseh pogojev zaključen v drugi polovici leta. Tržaški Generali bo s prevzemom Adriatic Slovenice, pod katero spadajo tudi uspešno delujoči KD Skladi, postal druga največja zavarovalna družba v državi.

Kakšna bo po prodaji najbolj vrednega premoženja usoda skupine KD Group, za zdaj ni jasno in bo odvisno od odločitve lastnikov. V zadnjem času je skupina vse bolj aktivna na področju upravljanja z nepremičninami, ni pa znano, ali bo kupnino namenila za kak večji nakup ali bodo lastniki zgodbo s KD Group bolj ali manj zaprli.