V Novi pošti pogovor o prekarnosti v kulturi in novinarstvu

Jadranka Plut je poudarila, da se pri društvu Asociacija počutijo že utrujene in izčrpane. Že vrsto let se zavzemajo za izboljšanje položaja samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, predstavili so že številne ukrepe in predloge, a do strukturne ureditve področja še vedno ni prišlo. Zaznati je celo nazadovanje, je opozorila predsednica Asociacije.

Samozaposleni, med katerimi mnogi promovirajo Slovenijo v tujini in prejemajo vse več nagrad doma in v tujini, so podvrženi vse bolj nestabilnim, prekarnim pogojem dela. Sprejeti morajo kakršnokoli delo, da niso ob zaslužek, vse skupaj pa vodi v izgorelost in slabše zdravstveno stanje, je opomnila Jadranka Plut in opozorila na nesmiseln položaj, da je samozaposleni v kulturi hkrati delodajalec in delojemalec.

Samozaposlenih v kulturi je bilo konec lanskega leta 2784, zaposlenih v javnem sektorju v kulturi pa okrog 6200, je povzel umetnik Janez Janša. Po njegovih besedah tretjina samozaposlenih živi pod pragom revščine, kar pomeni, da zaslužijo manj kot 616 evrov na mesec, polovica samozaposlenih pa komaj dosega minimalno plačo. Opozoril je, da bodo tisti kulturniki, ki jim ministrstvo za kulturo plačuje prispevke, v primeru, da ne bodo imeli prihrankov oz. drugih virov zaslužka, tudi v pokoju živeli pod pragom revščine.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina je dejal, da je minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak obljubil sprejetje zakona o samozaposlenih v kulturi, ki bi bil ustrezen korak v smeri urejanja njihovega položaja, "a do njega nismo prišli". Izrazil je skrb, da bo prihodnost za kulturo in umetnost še slabša, ker se ju "še vedno razume znotraj diskurza, ki se je razplamtel ob letošnjih Prešernovih nagradah, in to je izrojena umetnost". Kljub črnim mislim je pozval: "Ne smemo odnehati, ampak nadaljevati. Permanentni boj!"

Novinar, ki se ukvarja z raziskovanjem prekarnosti, Lenart J. Kučić pa je povedal, da je v primerjavi s številnimi podatki, ki so na voljo o položaju samozaposlenih v kulturi, le teh ni toliko na razpolago za področje novinarstva, saj so številni mediji v zasebni lasti. Znano je, koliko novinarjev je vpisanih v razvid samostojnih novinarjev na ministrstvu za kulturo. Po navedbah predsednika Sindikata novinarjev Slovenije Tomaža Karata jih je okoli 190. Kot je povedal, pa so na RTV Slovenija v zadnjih dveh letih "rešili skoraj 400 ljudi, ki so bili v prekarnem razmerju". Izrazil je upanje, da bodo kmalu boljši delovni pogoji vzpostavljeni tudi za novinarje, ki delajo v drugih medijih.

Kučić je glede dela novinarjev opozoril na "slabo navado, da sistemske anomalije opazimo, ko zmanjka denarja". Opomnil je, da sicer v medijih tudi tedaj, ko je bilo na razpolago veliko denarja, ni bilo bolje kot danes, "bilo je slabo vodenje, trg ni bil reguliran in zakonodaja je omogočala ogromno mahinacij". Težko je govoriti o novinarstvu v javnem interesu ali ustvarjanju vrhunskega novinarstva, če morajo novinarji ustvariti dva ali celo tri prispevke na dan, je dodal.

Organizatorji dogodka so bili Nova pošta, Inštitut za študije prekariata in Asociacija, soorganizatorji pa DSP, Sindikat slovenskih novinarjev, Društvo slovenskih novinarjev, Kino Šiška in DiEM Ljubljana.