ICYDK 21.4.2018 8:00

Intelektualna lastnina pomembna za celotno družbo

piše Matej Luzar

Ljubljana, 21. aprila - Lastnina ni nujno v fizični obliki, saj je mogoče zaščititi tudi intelektualno. Izum, ki nastane iz ideje, lahko pridobi patent, ki pa je lahko podlaga za različne izdelke, ki nemalokrat postanejo uspešnica. Nad intelektualno lastnino v Sloveniji bdi urad za intelektualno lastnino, področje pa poleg slovenskih urejajo številni mednarodni predpisi.

Ljubljana.
Dokument.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Intelektualna lastnina je samostojno pravno področje, saj zakon med drugim določa vrsto in vsebino teh pravic, njihov obseg in način pridobitve, način uveljavljanja pravic v primeru njihove kršitve ter vrste in dovoljene oblike gospodarskega izkoriščanja. Torej podjetniška narava teh pravic zahteva tudi ustrezno upravljanje z njimi, pojasnjujejo na Uradu RS za intelektualno lastnino.

Zaradi izključne narave so z ekonomskega vidika pravice intelektualne lastnine po njihovih navedbah izredno pomembne, saj vplivajo na povečanje konkurenčnosti subjektov na trgu, njihov dolgoročni razvoj, na raziskave, razvoj in investicije, na vzpostavljanje novih ali širjenje že obstoječih vej gospodarstva, na odpiranje novih delovnih mest ter tudi na povečanje prihodkov države iz naslova davkov.

Področje urejajo številni zakoni

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) s sedežem v Ženevi si prizadeva za čim večje poenotenje zakonodaj svojih članic na področju intelektualne lastnine. Pod njenim okriljem so bile sprejete številne mednarodne pogodbe, ki usklajujejo posamezna področja prava intelektualne lastnine.

Posamezna področja intelektualne lastnine urejajo tudi evropski predpisi, in sicer nekatera področja avtorskega prava, področje patentiranja biotehnoloških izumov ter področje modelov in znamk. Direktive so prevzete v slovensko zakonodajo, uredbe pa se uporabljajo neposredno. Na evropski ravni nad tem področjem sicer bdi Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO).

Poleg mednarodnih in evropskih predpisov urejata pravice intelektualne lastnine v Sloveniji med drugim še zakon o avtorski in sorodnih pravicah ter zakon o industrijski lastnini. Direktor urada za intelektualno lastnino Vojko Toman slovensko zakonodajo na tem področju ocenjuje kot primerljivo z evropsko in svetovno. Izpostavil pa je pomen posodabljanja zakonodaje, da lahko sledi vse pogostejšim spremembam v praksi.

Urad posebno pozornost namenja mladim, ki so po ugotovitvah študije s pojmom intelektualne lastnine dobro seznanjeni, a hkrati dokaj pogosto kršijo z njim povezano zakonodajo. "Zato so naše dejavnosti usmerjene tudi v to, kako mladim še bolje predstaviti vzročno-posledično povezavo, na primer vpliv nespoštovanja zakonodaje na število delovnih mest," je v pogovoru za STA pojasnil Toman.

Zaščita izumov že v 15. stoletju

Pojem intelektualne lastnine vključuje avtorske pravice, patente, znamke in modele. Izum je po slovarski definiciji tisto, kar je na novo odkrito oz. ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju. Prvi dokument, ki je zagotavljal zaščito izumov, je bil beneški statut iz leta 1474. Šlo je za zakon, v katerem je Beneška republika z odlokom zahtevala, da se nove in inventivne naprave po začetku praktične uporabe prijavijo oblastem. Te so nato zagotovile dvajsetletno pravno varstvo pred morebitnimi ponaredki.

Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporaben. Dokument, ki ga podeli država, imetniku patenta daje izključno pravico do komercialnega izkoriščanja izuma, kot sta denimo izdelava in prodaja.

Patent je omejen časovno in geografsko. Tako velja največ 20 let od vložitve prijave in samo tam, kjer je registriran. Svetovnega patenta ni, torej z enim samim patentom ni mogoče zavarovati izuma tako, da bi bil imetnik varen pred posnemovalci po vsem svetu.

Vsak izum ne more postati patent

Izum, ki lahko pridobi patent, mora biti tehnični dosežek in izpolnjevati tri osnovna merila. Biti mora nov glede na obstoječe znanje oz. stanje tehnike, ki je starejše od datuma vložitve patentne prijave. Stanje tehnike lahko vključuje vse javnosti dostopne vire, ki so objavljeni kjer koli na svetu.

Drugo merilo določa, da je izum inventiven, če patentirane tehnične rešitve niso očitne strokovnjaku s področja tehnike, za katero avtor izuma želi patentno varstvo, oz. če rešuje določen problem. Izum je lahko proizveden v kateri koli gospodarski dejavnosti vključno s kmetijstvom.

Tretje merilo pa določa, da je izum industrijsko uporaben, kar pomeni, da se lahko proizvaja na industrijski način.

Postopek za pridobitev slovenskega patenta se začne s prijavo na uradu za intelektualno lastnino. Ta preveri, ali prijava izpolnjuje z zakonom opredeljene pogoje za pridobitev patentnega varstva.

Patent je mogoče pridobiti tudi v tujini, in sicer na tri načine. Prva možnost je nacionalna prijava, vložena pri pristojnem organu tuje države. Možna je tudi mednarodna prijava po pogodbi o sodelovanju na področju patentov. Prijavitelj lahko za več kot 140 držav podpisnic te pogodbe vloži prijavo tudi na slovenskem sprejemnem uradu v tujem jeziku.

Prijavo lahko vloži tudi neposredno na mednarodnem uradu v okviru WIPO, kjer se postopek v obeh primerih tudi nadaljuje. Ko je končan, mora prijavitelj zahtevati podelitev patenta pri ustreznih organih držav, v katerih želi zaščito.

Tretja možnost je evropska patentna prijava. Prijavo za evropski patent je namreč mogoče vložiti tudi pri slovenskem sprejemnem uradu ali neposredno pri Evropskem patentnem uradu v katerem koli jeziku, vendar mora v dveh mesecih vložiti njen prevod v angleščino, nemščino ali francoščino neposredno pri evropskem uradu, kjer se postopek tudi nadaljuje.

Kot patenta ni mogoče prijaviti odkritij, znanstvenih teorij, matematičnih metod in formul, pravil, načrtov ter metod in postopkov za duhovno oz. miselno aktivnost. Patent tudi ne sme biti podeljen za izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo, in izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem telesu.

Od ponarejene skodelice do zaščite barve z znamko

Plagiatorstvo je kopiranje tujega dela v celoti ali delno, ki se prikaže kot lastno. Piratstvo se nanaša na kršitev avtorske in sorodnih pravic ter pravice modela. Ponarejeno blago pa je blago, označeno s tujo ali ponarejeno znamko.

Eden bolj znanih primerov ponarejanja slovenskih izdelkov v zadnjem času so ponaredki skodelic v obliki kozjega roga Goat Mug. Kot so pred časom pojasnili njihovi avtorji, so bile mere ponaredkov napačne, usnjeno držalo so ponarejevalci zamenjali s plastiko, razlike so bile tudi v podrobnostih. Ne glede na to je bila cena ponaredka v nekaterih primerih celo višja od pristnega izdelka.

Najti je bilo mogoče tudi ponaredke paštete Argeta, pri čemer so ponarejevalci posnemali predvsem značilno barvo izdelka in obliko črk zapisa blagovne znamke. Droga Kolinska je kot lastnica znamke njeno barvo nato zaščitila, kar je prvi primer tovrstne zaščite v Sloveniji.

Kot je opozoril Toman, so ponaredki poleg negativnega vpliva na gospodarstvo lahko tudi nevarni za zdravje. Odnos sodobne družbe do inovacij je po njegovem mnenju v splošnem sicer pozitiven. "Razumljene so kot gonilo napredka in nekaj, kar ima velik pozitiven vpliv v vseh pogledih," je še dejal.

Boljšemu razumevanju intelektualne lastnine je namenjen tudi projekt ICYDK, ki ga izvaja Tehniški muzej Slovenije ob sofinanciranju evropskega urada za intelektualno lastnino. Gre za enoleten projekt, katerega ime izhaja iz kratice ICYDK, priljubljenega akronima za frazo In Case You Did not Know (Če slučajno nisi vedel). V ospredju projekta bodo predvsem mladi s poudarkom na starostni skupini od 13 do 18 let, ki jih bodo osveščali o intelektualni lastnini ter skušali vplivati na njihovo dojemanje, vrednotenje in posledično ravnanje.