Slovenija si utira pot v filmskem turizmu

Filmski turizem je zelo privlačen del turistične panoge. Pripomore k večji in trajnejši prepoznavnosti Slovenije ter ponuja gospodarske priložnosti za razvoj na številnih področjih, ki so sestavni del filmske industrije. Večja prepoznavnost lokacij skozi film dviguje tudi interes za obisk Slovenije in njenih destinacij, je za STA povedala Mojca Planšak s Slovenskega filmskega centra.

V zgodovini slovenskega in nekoč jugoslovanskega filma je bilo največ filmskih projektov v Sloveniji posnetih v Piranu in Posočju. Tudi v zadnjih 10 letih je bilo pri nas posnetih kar nekaj tujih filmov, med drugim je bilo zelo odmevno snemanje filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan iz leta 2008, katerega glavnino so posneli ob dolini reke Soče. Ustvarjalci so namreč iskali naravne lepote, podobne Novi Zelandiji, kjer je bil posnet prvi del filma.

Slovenski filmski center je lani začel izvajati ukrep denarnih povračil. Višina denarnega povračila znaša do 25 odstotkov skupno priznanih stroškov za izvedbo (post)produkcije posameznega projekta, porabljenih na ozemlju Slovenije - gre na primer za stroške avtorskih honorarjev, prevoza, najema scenske tehnike ter prenočitev in prehrane ustvarjalcev filma. Vsako leto je na voljo milijon evrov.

Ponudbo naše države za tuje filmske ustvarjalce so Slovenski filmski center, Slovenska turistična organizacija (STO) in ministrstvo za kulturo lani predstavili na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. "Tako so v lanskem letu pri nas snemali producenti iz Velike Britanije, Irske, Koreje in Italije," je naštela Planšakova in dodala, da so lani za ukrep povračil porabili nekaj čez 600.000 evrov.

Podobno predstavitev bodo v Cannesu partnerji pripravili tudi letos. Ugotavljajo namreč, da imamo v Sloveniji odlično ponudbo za filmske ustvarjalce, manjka pa nam še večja prepoznavnost.

Idilične in unikatne lokacije

Filmski ustvarjalci sicer najpogosteje iščejo lokacije, ki bodo navdušile oziroma očarale potencialnega gledalca filma. "Lahko jim rečemo tudi nekakšne idilične razglednice in Slovenija ima teh kar nekaj," je poudarila Planšakova. Tak primer so Logarska dolina, Piran, Blejsko jezero ter Predjamski grad.

Atraktivne so tudi unikatne lokacije, ki jih ni drugod po svetu, kot na primer Postojnska jama ali Velika planina. Velikokrat pa filmski ustvarjalci iščejo tudi lokacije, ki so podobne lokacijam v neki drugi državi ali regiji - tak primer so Alpe ali urbana Ljubljana.

Pričakovanja filmskih ekip so velika, je ob tem izpostavila sogovornica. "Filmske produkcije, ki pridejo snemat v Slovenijo, običajno prihajajo iz razvitejših območij in pričakujejo enak standard v Sloveniji," je pojasnila.

Bistveno je, da dejanske lokacije ne odstopajo preveč od fotografij, ki so bile osnova za pridobitev filmskega projekta. Nujna je tudi dobra organizacija produkcijske ekipe ter izpolnjevanje dogovorjene izvedbe z naročnikom filma, zelo pomembna je tudi tehnična izvedba in usposobljenost filmske ekipe. V Sloveniji smo na tem področju v zadnjih letih izjemno napredovali, tako številčno kot tudi v smislu kakovosti, je povedala sogovornica.

Seveda pa so pomembne tudi postranske storitve, kot sta nastanitev in prehrana, ki poskrbijo za udobje filmske ekipe.

Pred snemanjem morajo sicer filmski ustvarjalci pridobiti ustrezna dovoljenja. Marsikje ni dovolj le dovoljenje lastnika nepremičnine, ampak je predvsem za snemanje v mestih ali na primer v Triglavskem narodnem parku potrebno pridobiti dodatna soglasja. Za zaporo cest ali postavitev logistične baze je velikokrat treba izdelati elaborate, ki opredelijo logistične rešitve pri snemanjih - pogosto gre namreč za velike ekipe z več tovornjaki opreme in drugimi posebnostmi.

V zadnjem obdobju se pri večini projektov uporablja tudi snemanje z brezpilotnimi letalniki (droni). "V Sloveniji imamo zdaj že specializirane ekipe, ki imajo ustrezna dovoljenja, tako da je teoretično mogoče posneti skoraj vse lokacije iz zraka, ob predpostavki, da kontroliramo promet na tleh," je pojasnila Planšakova.

Prepoznavnost skozi film - priložnost ali grožnja?

Tudi na STO izpostavljajo pozitivne strani filmskega turizma. Ta med drugim spodbuja desezonalizacijo, saj se filme - glede na njihovo vsebino - lahko snema v katerem koli letnem času. Geografska in klimatska raznolikost Slovenije sta v tej luči ena od njenih pomembnih prednosti, je poudarila vodja strateških projektov pri organizaciji Miša Novak.

Prav tako lahko filmske ustvarjalce pritegne praktično vsak kotiček Slovenije. Če na primer filmarji snemajo prizor v gozdu, sta za to lahko primerna tako Kočevje kot Koroška.

Na STO se zavedajo, da tudi zaradi filmskih prizorov obstaja tveganje prenatrpanosti določenih destinacij v izpostavljenih krajših časovnih obdobij. Vendar je Novakova spomnila, da je prav zaradi tega pomembno aktivno upravljanje destinacij, ki imajo na voljo različne ukrepe za obvladovanje in usmerjanje turističnih tokov.

Na STO so pred kratkim predstavnike destinacij povabili na delavnico, na kateri so jim pojasnili, kako lahko tudi sami odrežejo del tega kolača. Tako na primer potrebujejo primerno gradivo, še posebej fotografije, na podlagi katerih poteka selekcija, pa potrebna znanja in odzivnost. Interes destinacij je precej velik, marsikje pa bodo za privabljanje tujih filmskih ustvarjalcev morali še nadgraditi svojo ponudbo, ugotavljajo strokovnjaki.