Startupi 21.3.2018 17:29

Vlada z akcijskim načrtom za zagonska podjetja

Ljubljana, 21. marca - Vlada, ki opravlja tekoče posle, je sprejela akcijski načrt Slovenija - dežela zagonskih podjetij (startupov), katerega izvajanje naj bi pripomoglo k boljšemu poslovnemu okolju za startupe. Vlada je ob tem izpostavila, da so zagonska podjetja izjemnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva in spodbujanje podjetništva.

Ljubljana. Vlada, ministri, zasedanje. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Vlada, ministri, zasedanje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot so navedli v vladnem uradu za komuniciranje, so startupi pomemben del gospodarstva, saj prispevajo k večji inovativnosti, konkurenčnosti in internacionalizaciji gospodarstva.

Za spodbujanje tovrstnih podjetij je sicer v Sloveniji po pojasnilih gospodarskega ministrstva, ki je na podlagi poročila posebne delovne skupine pripravilo akcijski načrt, že na voljo podporno okolje v obliki posebnih slovenskih poslovnih točk (nekdanjih točk vse na enem mestu), univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov in pospeševalnikov ter tudi finančne spodbude, kot so subvencije in semenski kapital.

Vendar pa startupi še vedno ugotavljajo različne ovire, ki onemogočajo njihov hitrejši razvoj.

Delovna skupina je ugotovila, da so določene ovire že odpravljene. Omejitev, ki je investitorjem preprečevala, da bi ustanavljali manjše naložbene sklade, so npr. odpravili z ustrezno interpretacijo pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, prav tako so pospešili postopek za pridobivanje ID številke za davek na dodano vrednost za podjetja.

Določene ovire, na katere opozarjajo zagonska podjetja, so medtem po ugotovitvah delovne skupine sistemske narave in jih ni mogoče rešiti zgolj za določeno ciljno skupino oziroma se odpravljajo posredno prek različnih ukrepov. V okviru akcijskega načrta jih zato ne rešujejo.

Sem spadajo tako recimo previsoka efektivna obdavčitev podjetij in problem reinvestiranja dobičkov, odsotnost davčnih olajšav za mlada inovativna podjetja, pri čemer na gospodarskem ministrstvu opozarjajo, da startupi ponavadi nimajo dobičkov, da bi bili ti obdavčeni, previsoka davčna obremenitev plač, zaradi katere mladi, sposobni kadri raje izbirajo službe v tujini kot v Sloveniji in na katero opozarja celotno gospodarstvo ter premalo ustreznih izobraževalnih programov, ki odražajo dejanske potrebe trga, glede česar pa resorna ministrstva nekatere programe že izvajajo.

Določene ovire je mogoče po oceni gospodarskega ministrstva združiti z drugimi in jih reševati kot celoto. Gre npr. za togo in nekonkurenčo ureditev pri nagrajevanju zaposlenih z lastniškimi oziroma delniškimi opcijami.

Nekatere pa terjajo bolj podrobno opredelitev in jih ni mogoče rešiti v kratkem roku. Gre recimo za dolgotrajne in zapletene postopke odpuščanja, ki zagonskim podjetjem povečujejo
tveganje in preprečujejo prehajanje kadrov ter znanj med podjetji ter pripombo glede enake formalne obravnave mikro oz. malih in velikih podjetij, zaradi katerih se morajo tudi mala podjetja ukvarjati s pravilniki o varstvu pri delu, zdravniški ustreznosti za pisarniške delavce, carinskimi prijavami za uvoz in izvoz, sistemizacijo itd.

So se pa med usklajevanjem akcijskega načrta izrisale tri nove ovire, ki so v vključene v dokument. Gre za obdavčenje delnic tujega podjetja, ki ne kotirajo na borzi, uporabo slovenskega jezika na spletnih straneh podjetij in pri dajanju navodil za delo tujim delavcem ter ovira za mala in srednja podjetja glede vodenja evidence dejavnosti obdelave za upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov.

Delovna skupina je predlagala, da se ukrepi za odpravo ovir izvedejo do konca tega leta.