Psihedelične substance odpirajo nove možnosti zdravljenja duševnih motenj

Depresija je prevladujoča duševna bolezen, ki prizadene več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu, od tega 40 milijonov ljudi po Evropi, ter predstavlja veliko osebno in družbeno-ekonomsko breme.

"Če so nas desetletja raziskav iz naslova depresije kaj naučila, je to, da je vsekakor ne gre poenostavljati in da o njej še vedno premalo vemo," je dejal psihiater Marko Vrbnjak. Depresija je namreč kompleksna motnja, v katero je vpleten dobršen del možganov.

Zdravljenje depresije trenutno poteka predvsem s pomočjo antidepresivov, ki pa imajo precej slabosti - med drugim je njihov terapevtski učinek zakasnjen, delovanje pa omejeno.

Kar 20 do 30 odstotkov ljudi namreč razvije terapevtsko rezistentno obliko depresije, kar pomeni, da jim običajni antidepresivi ne pomagajo. Pri ostalih pa lahko traja tedne ali celo mesece, da dosežejo pomemben terapevtski učinek.

Trenutno po besedah Vrbnjaka v psihofarmakoterapevtskem krogu velja prepričanje, da so znani mehanizmi zdravljenja dokaj izčrpani in da potrebujemo nove pristope za napredek. Psihedeliki po njegovem mnenju odpirajo eno takšnih možnosti.

Psihedelične substance po besedah Vrbnjaka odpirajo možnost razvoja novih vidikov v zdravljenju depresije, hkrati pa nudijo nekakšno osnovo za razvoj antidepresivov bodočnosti.

Trenutno najbolj raziskovani so psilocibin, za njim še LSD in meskalin, DMT nekoliko manj. Najpomembnejši izsledki so povezani z zdravljenjem terapevtsko rezistentne depresije ter anksioznih motenj, nekaj podatkov je tudi o zdravljenju vedenjskih odvisnosti.

Raziskave psilocibina in ketamina

Potencial za zdravljenje težke oblike depresije sta v dosedanjih raziskavah izkazala predvsem psihedelik psilocibin oz. njegov derivat psilocin iz t. i. "norih" gobic iz rodu Psilocybe ter ketamin, ki je podoben psihedelikom, sicer pa gre za anestetik, ki deluje po precej drugačnem mehanizmu.

Posebnost obeh pri zdravljenju depresije je hitrost učinka, "nekaj kar je v današnjem zdravljenju z antidepresivi neznano," je pojasnil Vrbnjak.

"Še posebej je tak učinek pomemben pri samomorilno ogroženih, saj je čakanje na učinek antidepresiva pri njih lahko še prav posebno mučno, nevarno, hospitalizacije pa so po pravilu dolge."

Antidepresivi za delovanje namreč potrebujejo stabilen odmerek in čas, da se učinki razvijejo, poleg tega jih je potrebno jemati redno. Posebnost ketamina je, da ima sposobnosti bistvenega izboljšanja razpoloženja v kratkem času in po enem ali dveh odmerkih. Pri tistih, ki se na zdravljenje odzovejo, lahko učinki trajajo ne da bi ga prejemali redno.

Zdravilo na osnovi ketamina kmalu na trgu

Medtem ko so raziskave psilocibina še v povojih, pa je ketamin oz. psihofarmak, razvit na njegovi osnovi, trenutno najbližje klinični uporabi in kar precej obeta, je dejal Vrbnjak.

Eno od zdravil, ki ga je večje farmacevtsko podjetje razvito na osnovi ketamina, je že blizu registracije v ZDA. Kot je pojasnil Vrbnjak, gre za derivat ketamina z zmanjšanim halucinatornim učinkom, ki bo na voljo v obliki pršila. Na trgu pa bi lahko bilo dostopno v dveh letih, je še ocenil.

Ker ketamin povzroča močno zasvojenost, se pojavlja vprašanje, ali bodo bolniki na račun zmanjšanja depresije, razvili odvisnost od ketamina. Po besedah Vrbnjaka se odvisnost naj ne bi razvila, saj naj bi odmerek zdravila aplicirali skozi daljše časovne intervale. Poleg tega bo uporaba omenjenega zdravila strogo nadzorovana in omejena na bolnišnice. "Pacienti zdravila ne bodo mogli odnesti s sabo domov, niti prejemati na recept. Kar nekaj varnostnih mehanizmov je vključenih," je pojasnil Vrbnjak.

Nevarnosti uporabe psihedelikov

Ob tem Vrbnjak opozarja, da ne smemo pozabiti na številne pasti, ki jih prinašajo psihedeliki. "Paziti moramo, da ohranimo raziskovalni agnosticizem, ne prehitevamo z zaključki in da pravilno vrednotimo. Zlorabe so vedno možne in so eden največjih problemov psihedelikov."

"Verjetno največja nevarnost pri medicinski uporabi psihedelikov grozi tistim, ki so zboleli (ali so na tem da zbolijo) za eno izmed motenj shizofrenskega kroga, pri omenjeni populaciji se lahko psihoza poslabša ali sproži. Bolj ogrožene so tudi osebe z bipolarno motnjo, nekaterimi osebnostnimi motnjami... kar nekaj zaprek še ostaja."

Zgodovina zdravljenja s psihedeliki

Zdravljenje s psihedeliki, je bilo v sklopu uradne medicine izredno razvito med leti 1945 in 1974, saj je v njih širom sveta sodelovalo preko 40.000 pacientov, vse od Češkoslovaške pa tja do ZDA, je pojasnil Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo in raziskovanje zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti Zajčja luknja.

Ta trend se je v začetku 70. let skoraj v celoti ustavil, saj so bila vsa psihedelična zdravila v sklopu t. i. vojne proti drogam uvrščene na seznam prepovedanih drog. Od takrat naprej je bilo moč psihedelično psihoterapijo uradno prakticirati med leti 1988 in 1993 le v Švici. Leta 2009 je švicarski psihiater Peter Gasser sicer ponovno dobil omejeno dovoljenje za ponovno uporabo zdravila LSD v sklopu psihedelične psihoterapije.

Po besedah Videta izven uradne medicine takšno zdravljenje poteka predvsem v sklopu različnih centrov v državah, kjer so določena psihedelična zdravila dovoljena. To je recimo uporaba ayahuasce v različnih centrih in verskih skupnostih v Peruju in Braziliji, uporaba ibogaina v manjših klinikah v Mehiki in v staroselskih skupnostih v Gabonu ter svetih oz. "norih" gob v manjših centrih v Mehiki in v zadnjih letih tudi na Jamajki.

Prevladujejo predvsem centri v Peruju, ki delajo z ayahuasco, saj je tam tovrstna medicina del več tisoč let stare staroselske kulture.

V Sloveniji zdravljenje s psihedeliki ni mogoče

V Sloveniji obstoječa zakonodaja zdravljenja s psihedeliki ne dopušča, saj so psihedelične snovi z največjim psihoterapevtskim učinkom kot so MDMA, LSD, DMT in psilocibin, uvrščene na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini.

"Zakon sicer teoretično na podlagi posebnega dovoljenja ministrstva omogoča proizvodnjo, promet in posedovanje prepovedanih drog iz skupine I v znanstveno-raziskovalne in učne namene, vendar se v sami praksi takšna dovoljenja v Sloveniji ne izdaja," je pojasnil Vide.

Po mnenju Videta so številne snovi, ki so uvrščene v skupino I., tja uvrščene brez kakršnihkoli analiz in študij, ki bi dokazovale njihovo škodljivost in potencial zlorabe. "Celo nasprotno, mnoge od teh snovi, ki so uvrščene v to skupino nosijo namreč, na podlagi številnih znanstvenih raziskav, izredno terapevtsko in zdravilno vrednost, zaradi česar je njihova uvrstitev na ta seznam popolnoma neprimerna in nestrokovna."

Raziskave v tujini v velikem porastu

Kot je pojasnil Vide, so raziskave na tem področju v tujini v zadnjih 20. letih v izrednem porastu. "Ta trend ne poteka le v sklopu psihoterapije, temveč tudi na področju medicine, psihiatrije ter nevroznanosti, kar le še potrjuje izredno varnost in velik zdravstveni potencial teh snovi."

"Največjo koristnost so zaenkrat izkazali MDMA pri zdravljenju kompleksnih postravmatskih motenj (PTSD), ibogain in ayahuasca pri zdravljenju odvisnosti, psilocibin pri zdravljenju depresije in eksistencialnem strahu pred smrtjo pri rakavih bolnikih v zadnjem stadiju bolezni, ter LSD kot splošno psihedelično zdravilo pri poglobitvi psihoterapevtskega procesa."

Tudi v Sloveniji je opazen porast zanimanja zanje. Lani sta denimo potekali dve strokovni konferenci na to temo. Letos septembra pa inštitut Zajčja luknja v sodelovanju z organizacijo ICEERS organizira novo strokovno konferenco, kjer bodo dodatno osvetlili različne novosti iz tega področja.

Slovenska raziskava o zdravilnem potencialu ayahuasce

Na inštitutu Zajčja luknja so leta 2016 izvedli tudi raziskavo o zdravilnem potencialu ayahuasce, kjer so njen zdravilni potencial primerjali s psihoterapevtskim procesom. V svoji raziskavi so z intervjuji in vprašalniki spremljali ljudi, ki so imeli izkušnjo ayahuasce v različnih okoljih izven inštituta.

Po besedah Mine Paš iz inštituta Zajčja luknja, so bile ugotovitve raziskave podobne tistim iz tujine - da ima ayahuasca velik zdravilni potencial. Ljudje so med drugim opažali izredno pozitivne spremembe na področju čustvovanja in odnosov, o velikih spremembah v smeri bolj zdravega življenjskega sloga, o zmanjšanju depresivnosti, o zdravljenju travmatskih izkušenj itd., je navedla Paševa.

"Seveda pa je pomembno poudariti, da ayahuasca ni magično zdravilo, nasprotno. ayahuasca pokaže pot, osvetli ključne stvari in pomaga človeku sčistiti stvari do te mere, da se potem reševanja lažje loti sam. Še vedno pa ničesar ne naredi namesto človeka, na posamezniku je nato, kaj bo s tem naredil."