Bruselj, 12. marca - Evropski strokovnjaki so danes predstavili prvo poročilo o pojavu lažnih novic in dezinformacij. Izraz dezinformacije se jim zdi ustreznejši kot lažne novice. Poleg opredelitve pojma dezinformacij ponujajo vrsto priporočil in načela za delovanje družbenih omrežij. V evropski potrošniški organizaciji Beuc so kritični, da so zgrešili bistvo.

Ob prvem sestanku skupine, ki jo sestavlja 39 strokovnjakov iz civilne družbe, družbenih omrežij, medijskih organizacij, novinarskih vrst in znanstvenih ustanov, med njimi Slovenec Žiga Turk z Ljubljanske univerze, so sporočili, da bo ena prvih nalog poiskati definicijo lažnih novic.

Strokovnjakom se je zdel ustreznejši izraz dezinformacije kot lažne novice, je pojasnila vodja strokovne skupine, nizozemska profesorica Madeleine de Cock Buning. Dezinformacije so opredelili kot "vse oblike napačnih, netočnih ali zavajajočih informacij, ki so oblikovane, predstavljene ali širjene z namenom škoditi javnosti ali za dobiček".

Izraz lažne novice je po navedbah strokovnjakov neustrezen, ker ne zajema kompleksnosti problema dezinformacij, ki vključujejo tudi vsebine, kjer se izmišljene informacije prepletajo z dejstvi.

Poleg tega je skupina opredelila pet priporočil v boju proti dezinformacijam: krepitev transparentnosti, spodbujanje medijske pismenosti, oblikovanje orodij za opolnomočenje uporabnikov in novinarjev pri soočanju z dezinformacijami, zagotavljanje raznolikosti in trajnosti v medijskem ekosistemu ter nadaljnje raziskave o učinku dezinformacij in ukrepanju proti temu pojavu.

Skupina se je zavzela tudi za kodeks desetih načel za delovanje spletnih platform in družbenih omrežij, na primer naj se zavežejo, da bodo okrepile vidnost zaupanja vrednih informacij konvencionalnih medijev in dostop do teh informacij, ter naj bolje pojasnijo, kako algoritmi izbirajo novice.

Skupina priporoča tudi vzpostavitev koalicije deležnikov, ki bi bdela nad izvajanjem in rednim pregledovanjem dogovorjenih ukrepov.

Kot temeljno sporočilo skupine pa je profesorica iz Utrechta izpostavila, da je najboljši odziv na problem dezinformacij "večrazsežnostni". "Kot ni enega razloga za dezinformacije, ni ene rešitve," je še poudarila in dodala, da se je treba za vsako ceno izogniti vsakršni cenzuri.

Ob predstavitvi poročila so v Bruslju objavili tudi javnomnenjsko raziskavo Eurobarometra o lažnih novicah, ki kaže, da vidi 83 odstotkov Evropejcev lažne novice kot grožnjo demokraciji. Vprašani bolj zaupajo tradicionalnim medijem - radiu, televiziji in tiskanim medijem - kot spletnim virom.

V evropski organizaciji za varstvo potrošnikov (Beuc) so kritični, da je strokovna skupina Evropske komisije zgrešila bistvo. Generalna direktorica organizacije Monique Goysens, ki je Beuc zastopala v skupini strokovnjakov, je edina glasovala proti poročilu.

"Poročilo vsebuje veliko koristnih priporočil, vendar se ne ukvarja z jedrnim vzrokom lažnih novic," je kritična Goysensova. Skupina je po njenih besedah namerno ignorirala poslovni model platform, kot sta Google in Facebook, ki imajo ogromne koristi od branja in širjenja lažnih novic, ki vključujejo oglase.