Maribor evropska prestolnica socialne ekonomije

Enoletno predsedovanje nadzornemu odboru Luksemburške deklaracije, sprejete decembra 2015, je Slovenija dobila novembra lani ob robu socialnega vrha EU v Göteborgu in tako na položaju nasledila Španijo. Organizacijsko je aktivnosti prevzelo nacionalno Združenje socialne ekonomije Slovenije, naziv evropska prestolnica socialne ekonomije, kar je bil lani Madrid, pa je bil dodeljen Mariboru, ker ta kaže pri razvoju socialne ekonomije veliko prednost pred drugimi slovenskimi mesti.

"V Mariboru se je najprej začelo gibanje razvoja socialnega podjetništva. Tu so najštevilčnejša socialna podjetja, največ iniciativ je tu nastalo. Tudi sicer predstavlja ne le regionalni ampak tudi nacionalni epicenter razvoja in spodbujanja razvoja socialne ekonomije v Sloveniji," je na današnjem dogodku ob podelitvi naziva v Mariboru povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Slapnik.

Današnji dogodek je bil namenjen predvsem predstavitvi posameznih socialnih podjetij v Sloveniji in njihovih aktivnosti v letošnjem letu, hkrati pa njihovi seznanitvi z načrtovanimi dogodki v okviru slovenskega predsedovanja 12 državam EU, ki so se združile v prizadevanjih na področju socialne ekonomije.

"Ena najpomembnejših aktivnosti bo letna skupščina krovnega evropskega združenja za socialno ekonomijo, v sklopu katere bo potekalo zasedanje Luksemburškega odbora za socialno ekonomijo. Poleg tega bodo potekali številni evropski, lokalni in regionalni projekti, o katerih pa je zaenkrat še preuranjeno govoriti," je pojasnil Slapnik in dodal, da za to ni rezerviranih posebnih finančnih sredstev. "Določeni projekti bodo delno podprti s strani države oziroma Evropske komisije, ni pa nekega krovnega proračuna," je povedal.

"Naziv pomeni predvsem priznanje Sloveniji s strani ostalih evropskih držav, ki so na tem področju aktivne, da smo v preteklih letih delali tako kakovostno, da lahko ne le na nacionalni ravni ampak tudi v regiji dosežemo širši napredek. Gotovo lahko izkoristimo tudi sodelovanje Evropske komisije in njihovih direktoratov pri nadaljnjem pospeševanju ukrepov pri nas in promocijsko izpostavimo naša socialna podjetja in mesta, ki na tem področju delajo največ," je Slapnik pojasnil pomen evropske prestolnice socialne ekonomije.

Vodja mariborske podružnice Združenja socialne ekonomije Slovenije Miro Mihec si od naziva obeta predvsem promocijo socialnega podjetništva. "Na podlagi minulega dela smo dobili to priznanje, zdaj pa je na nas, da se združimo, povežemo in promoviramo socialno podjetništvo," je dejal.

Ob tem v oči bode dejstvo, da je mariborska občina kljub nazivu obrnila hrbet Tkalki, kjer domujejo organizacije, ki so v Sloveniji orale ledino na področju socialne ekonomije, in ki je bila leta 2015 izbrana kot najboljši ponudnik prostorov podjetniškega sodelanja v Sloveniji.

Občina naj bi namreč nameravala ta objekt v središču mesta dati v najem tujemu investitorju, zato omenjene organizacije intenzivno iščejo nadomestne prostore. Kot je pred dnevi za časnik Večer povedal predsednik upravnega odbora zadruge Tkalka Andrej Žižek, so jim lani z občine sporočili, da Tkalka dolgoročno ne bo namenjena dejavnosti podpornega okolja za socialno ekonomijo.

Podžupan Saša Pelko je danes povedal, da bodo za Tkalko poskušali najti nove prostore. Če pri tem ne bo uspeha, pa bo po Slapnikovih besedah poskušala pomagati država.