Šentjernejski obrat za predelavo rib in izdelavo kaviarja dobil gradbeno dovoljenje

Kot je pred kratkim poročal novomeški Dolenjski list, je družba Caviar Biosistem po nekaj zapletih s civilno iniciativo dobila gradbeno dovoljenje konec novembra. Šentjernejčane sta pri umestitvi predelovalnega obrata skrbela predvsem morebiten smrad in možnost onesnaženja vode.

V družbi Caviar Biosistem pa bodo začeli tudi drugi del tega projekta ter v Šentjerneju in Kostanjevici na Krki začeli vrtati preizkusne vrtine za termalno vodo, ki jo potrebujejo za izgradnjo zahtevnih podzemnih ribogojnic za vzrejo belug in jesetrov, iz katerih pridobivajo kaviar, so še zapisali.

Solastnik omenjene slovensko-ruske družbe Ivan Kralj iz Velikih Brusnic pri Novem mestu je v začetku jeseni za STA napovedal, da naj bi po postavitvi šentjernejskega obrata zaposlili približno 60 ljudi in nato njihovo število sčasoma povečali do približno sto.

Hkrati pa bi radi severno od Kostanjevice na Krki, kjer Kostakovo brežiško podjetje HPG za hortikulturo, plantaže in gradnje na lastnem posestvu načrtuje gradnjo rastlinjakov s spremljajočimi objekti, zgradili dodatne podzemne bazene za gojenje rib.

Kot je pojasnil Kralj, se, ker pri delovanju ribogojnice nastaja odvečna toplota, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje omenjenih rastlinjakov, Caviar Biosistem tega podviga loteva skupaj s podjetjem HPG.

Sicer pa naj bi v Šentjerneju, dokler ne bi ustvarili lastnih virov ribjega mesa, letno predelali nekaj tisoč ton zamrznjenih rib. Med končnimi izdelki je navedel ribje hrenovke, paštete, ribje klobase, premium steklene konzerve z ribjim mesom in dimljeni ribji file, zagon proizvodnje kaviarja pa načrtujejo do leta 2024.

Ciljajo predvsem na prodajo na evropskem in ameriškem trgu, je še povedal Kralj.