Slovenija 24.11.2017 13:19

Prva sredstva iz sklada skladov prihodnje leto

Ljubljana, 24. novembra - Gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta danes podpisala sporazum o oblikovanju sklada skladov. Vanj se bo steklo 253 milijonov evrov povratnih evropskih kohezijskih sredstev, v sodelovanju s finančnimi posredniki pa bo prejemnikom na voljo 373 milijonov evrov. Prva sredstva bodo na voljo leta 2018.

Ljubljana, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Novinarska konferenca ob podpisu sporazuma o oblikovanju sklada skladov, ki sta ga podpisala gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, z njim pa je ministrstvo imenovalo SID banko za upravljavca sklada.
Foto: Nebojša Tejić/STA



V sklad skladov se bodo omenjena evropska sredstva stekla v več tranšah, prva v višini 63,25 milijona evrov bo vplačana še letos, je na novinarski konferenci ob podpisu sporazuma v Ljubljani pojasnil Počivalšek.

Druga tranša je v skladu z evropskimi pravili lahko vplačana, ko je porabljenih 60 odstotkov sredstev iz prve tranše, to se bo zgodilo predvidoma leta 2019, tretja tranša, ko je porabljenih 85 odstotkov iz prve in druge tranše, po načrtu bo to leta 2021, četrta tranša pa leta 2022.

"Ministrstvo je s podpisom tega sporazumom SID banko imenovalo za upravljalca sklada skladov. Sklad je poseben sveženj financiranja oz. podračun SID banke pri Banki Slovenije, kamor bodo nakazana sredstva evropske kohezijske politike," je pojasnil minister.

Sklad bo sredstva namenjal za trajnostno gospodarsko rast in razvoj, inovacijska vlaganja ter tekoče poslovanje podjetij z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja.

Minister je ob tem opozoril na dve zadevi: da ne gre za sredstva evropskega sklada skladov, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad in je namenjen izključno za naložbe tveganega kapitala (v njem sodeluje Slovenski podjetniški sklad) in da ne gre za naložbeni sklad za rast podjetij, ki ga je SID banka oblikovala z Evropskim investicijskim skladom.

Sklad skladov se je omenjalo tudi v vladnem predlogu alternativne rešitve za izpolnitev zavez glede NLB po propadu prodajnega postopka banke. Vlada je namreč v začetku novembra med možnimi rešitvami v povezavi z vprašanjem prodaje NLB podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje bank na Balkanu. Po njem denar iz NLB ne bi šel v proračun, temveč bi banka v določenem času v sklad skladov vplačala s komisijo izpogajano oz. določeno vsoto. Okvirna višina vplačila naj bi bilo približno 360 milijonov evrov.

Minister je danes glede tega dejal: "Ne gre za sredstva, ki bi jih Slovenija plačala v primeru neprodaje NLB. To so popolnoma druge zadeve."

Aktivnosti za vzpostavitev sklada skladov so se po njegovih pojasnilih začele 2015. Prvi korak je bila ocena vrzeli financiranja, ki so jo naredili in ki je pokazala manko na štirih področjih, ki jih bodo zdaj s financiranjem skozi ta sklad skušali narediti boljše.

Ta področja, kamor bodo usmerjena sredstva, so raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, energetska učinkovitost ter urbani razvoj.

Prejemnikom bo sicer zaradi zahtev po finančnem vzvodu na voljo več sredstev, računajo lahko na 373 milijonov evrov. Finančni posredniki, med njimi banke in javni skladi, bodo namreč zagotovili dodatna sredstva, pogoje o implementaciji finančnih instrumentov, ki bodo na voljo, pa bodo določali SID banka in finančni posredniki, ki jih bo SID banka izbrala.

Počivalšek je ob tem spomnil, da se Evropska komisija nagiba z nepovratnih na povratna sredstva, ki bodo imela v prihodnji finančni perspektivi še večji poudarek. "Pomembno je, da se ta sredstva vračajo in vnovič uporabijo," je poudaril minister.

SID banka bo finančne posrednike po Svilanovih pojasnilih izbrala v prvem četrtletju prihodnje leto, takrat bo znana tudi dinamika razpisov, posamične finančne instrumente pa bodo predvidoma oblikovali v drugi polovici leta 2018. SID banka bo vzpostavila tudi sistem nadzora.

"S podpisom današnjega sporazuma in oblikovanju sklada skladov smo naredili zelo pomemben korak v smeri črpanja evropskih kohezijskih sredstev in prehoda z nepovratnih na povratna sredstva, predvsem z uporabo finančnih instrumentov," je ocenil prvi mož SID banke.

Ob tem je naštel kredite, garancije ter lastniške in druge oblike financiranje, ki imajo bistveno večjo učinkovitost in omogočajo finančni vzvod, multiplikacijo in revolving princip - to pomeni, da se lahko ta sredstva uporabljajo tudi v prihodnji finančni perspektivi. Multipliciralo se bo z zasebnimi viri.

"Finančni instrumenti v obliki posojil in garancij ter seveda kapitalskega in lastniškega financiranja po moji oceni odpirajo nov horizont. Prepričan sem, da bomo na ta način lahko črpali ne samo dosedanja evropska sredstva bolje, ampak tudi v naslednji perspektivi ta sredstva uporabili za tiste namene, ki so bistvene za gospodarstvo," je dejal Svilan in dodal: "S tem bo slovensko gospodarstvo dobilo nova razvojna sredstva."

Prva sredstva iz sklada skladov prihodnje leto

Ne spreglejte