Podjetja 4.11.2017 8:00

Slovensko vino vse pomembnejši izvozni artikel

piše Gregor Mlakar

Ljubljana, 4. novembra - Vino zadnja leta vse bolj postaja slovenska izvozna priložnost, na kar ob martinovem kažejo tudi statistike. Slovenski vinarji so lani izvozili skoraj 14 milijonov litrov vina, največ v Italijo, ZDA, Avstrijo, Hrvaško in Nizozemsko, opazno pa zadnja leta narašča prodaja na kitajski trg, ki je letos že presegla milijon evrov.

Če so še leta 2009 slovenski vinarji na Kitajsko izvozili za vsega 91.000 evrov vina, so ga lani že za 845.000 evrov, samo v prvih sedmih mesecih letos pa že za več kot milijon evrov, pravi namestnica direktorice Statističnega urada RS Karmen Hren.

V tem obdobju se je sicer povečal tudi uvoz vina. Lani ga je Slovenija uvozila 13 milijonov litrov, od tega kar 85 odstotkov iz Italije, Francije, Makedonije, Nemčije in Španije.

Ob tem se je v zadnjih desetih letih povprečna maloprodajna cena za liter kakovostnega vina tako v prodajalnah kot v gostinskih lokalih povečala za okoli 50 odstotkov. Povprečna cena v prvih je lani znašala 3,05 evra, v drugih pa 12,81 evra.

Slovenci smo po statistikah tretji v EU po potrošnji vina. S 43 litri na leto zaostajamo le za Luksemburžani (50 litrov) in Portugalci (48). Evropsko povprečje znaša 23,9 litra na prebivalca, najmanj pa vina spijejo Poljaki, skoraj dvajsetkrat manj kot Slovenci.

Glede na statistiko zadnjih let je letošnja sezona količinsko ena slabših v zadnjem obdobju. Skupaj naj bi vinogradniki letos pridelali okoli 91.000 ton grozdja, kar je 4,5 odstotka manj kot leto prej in kar 15 odstotkov manj od desetletnega povprečja. Vremenske razmere so bile zlasti neugodne za rdeče sorte, za katere je bil hektarski donos kar petino slabši od desetletnega povprečja.

Po podatkih Sursa se je število vinogradnikov v Sloveniji v zadnjem desetletju povečalo za skoraj petino, v letu 2015 pa se je z vinarstvom ukvarjalo 30.210 pridelovalcev, ki so skupaj obdelovali skoraj 15.700 hektarjev vinogradov.

Vendar pa je povprečni slovenski pridelovalec grozdja v letu 2015 obdeloval manjši vinograd kot leta 2009, tudi skupna površina obdelanih vinogradov se je v tem času zmanjšala za štiri odstotke. Kot kaže statistika, je povprečna velikost vinogradov 0,32 hektarja, v njih pa prevladujejo bele sorte, ki jih je za dobri dve tretjini.

Vinogradniki se v zadnjem desetletju pri novih zasaditvah ali obnovah vinogradov večinoma odločajo za bele sorte. Prevladujejo predvsem sauvignon, s katerim je bilo na novo zasajenih 224 hektarjev, sledita mu chardonnay in malvazija. Od rdečih sort so v tem času na novo največ površin zasadili z refoškom, modro frankinjo in žametovko.

Kot ugotavlja analiza, je zaradi specifike pridelave in ugodnih pogojev za vzgojo trte v Sloveniji večina vinogradov še vedno zasajena na strmem terenu. Največje površine so še vedno v Podravju, ki predstavlja 40 odstotkov celotnega slovenskega vinorodnega območja, kjer z 93 odstotki prevladujejo bele sorte, zlasti laški rizling, sauvignon, renski rizling in chardonnay.

Druga po velikosti je primorska vinorodna dežela z Goriškimi brdi, Vipavsko dolino, Krasom in Slovensko Istro, kjer gojijo znatno večji delež rdečih sort, čeprav je tudi tam še vedno 55 odstotkov površin zasajenih z belimi sortami. Med rdečimi sicer prevladujejo refošk, merlot in cabernet sauvignon.

V vinorodni deželi Posavje, ki povezujejo Bizeljsko, Belo krajino in Dolenjsko, pa z 58 odstotki prevladujejo rdeče sorte, v povprečju pa je največ žametovke, modre frankinje, laškega rizlinga in kraljevine. Te predstavljajo osnovo za tamkajšnji znameniti cviček, poleg toskanskega chianttija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih grozdnih sort.

Sicer pa Slovenija sodi med države, v katerih je vinska trta prisotna na večjem deležu kmetijskih površin, kot je evropsko povprečje. Teh je pri nas 3,3 odstotka vseh obdelanih kmetijskih zemljišč, med tiste z višjim odstotkom sodijo še nekatere južnoevropske države, predvsem Italija, Malta, Ciper in Portugalska, kjer odstotek presega štiri odstotke. Nekaj nižji pa je odstotek v največji evropski pridelovalki grozdja Španiji, kjer obdelujejo 941.000 hektarjev vinogradov.