Stojmenova Duh: Mreža FabLab strateškega pomena za razvoj Slovenije

Nacionalna referenčna mreža FabLab je nastala zaradi nezadostnih in razpršenih ter slabo dostopnih eksperimentalnih zmogljivosti v Sloveniji. V Sloveniji je pobudnica in vodja projekta Emilija Stojmenova Duh iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Mreži se je doslej pridružilo že 53 organizacij, članstvo pa hitro narašča, saj se tedensko pridruži približno pet novih organizacij. Trenutni cilj FabLaba je pridobitev financiranja iz strukturnih skladov, nato pa bo mreža začela z z aktivnim delovanjem, je za STA povedala Stojmenova Duh.

Cilj projekta FabLab mreža Slovenija je vzpostavitev in koordinacija referenčne nacionalne mreže ustvarjalnih laboratorijev v vseh slovenskih statističnih regijah, tako na urbanih kot tudi ruralnih območjih.

V Sloveniji že deluje nekaj podobnih laboratorijev, kot je denimo laboratorij Fakultete za elektrotehniko MakerLab, vendar pa je težava po besedah Stojmenove Duh v tem, da nihče ne ve, katera oprema je na voljo, kdo kaj dela, laboratoriji pa ne sodelujejo v zadostni meri, kar bi radi spremenili.

Kot je pojasnila, bo mreža predstavljala tehnološko platformo za prototipiranje inovacij in izumov ter spodbudo za krožno gospodarstvo in lokalno podjetništvo, v klasični, družbeni ali socialni obliki. "Nacionalna FabLab mreža je, z vidika povezovanja izobraževalnega sektorja z gospodarstvom ter ustvarjanja pravih kadrov za prihodnje desetletje, strateškega pomena za prihodnji razvoj Slovenije."

Pri oblikovanju mreže so upoštevali strategijo pametne specializacije. Želijo si, da bi mreža s svojimi FabLabi postala podporno okolje vseh devetih Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev. Poleg tega želijo izboljšati izobraževalni sistem in usposobiti kadre za poklice, ki jih v Sloveniji in Evropi najbolj potrebujemo.

Interes za sodelovanje izkazalo že več organizacij

Skupaj s regionalnimi koordinatorji so že ugotovili primerne lokacije za laboratorije, izbrali specializacijo regije, vključili podjetja ter ugotovili, kakšna oprema je že na razpolago in kakšna še primanjkuje.

Na vsaki lokaciji je vključenih vsaj tri do pet podjetij, med njimi Kolektor, Iskra Mehanizmi, Nice Label, Telos, TROIA, Stikalnik, ARTS, itd. V projekt so vključene tudi vse tri javne univerze - Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem in Univerza v Mariboru ter zasebna Univerza v Novi Gorici.

Poleg univerz je interes za sodelovanje izkazalo tudi veliko šolskih centrov in medpodjetniško izobraževalnih centrov ter mestne občine Ljubljana, Celje, Kranj, Ptuj in občina Ribnica. S svojimi obstoječimi vsebinami so v projekt vključeni tudi Zavod 404, RogLab, Simbioza, spreten.si, in Inženirji bomo!.

Prototipni laboratoriji, ki jih v angleščini imenujejo Fabrication Labs, so kreativni odprti prostori z najrazličnejšo opremo in predstavljajo tehnološko platformo za prototipiranje inovacij in izumov ter spodbudo za lokalno podjetništvo, hkrati pa so platforme za učenje in inovacije.

Koncept FabLab je bil prvič predstavljen in implementiran na univerzi MIT v Bostonu v ZDA leta 2001. V ZDA je koncept ustvarjalnih laboratorijev izredno dobro sprejet, Obamova administracija jih je uvrstila v poglavitni program sodobnega izobraževalnega in podjetniškega procesa. Na globalni ravni je bilo do decembra 2016 vzpostavljenih 565 FabLabov, medtem ko jih je v Evropi doslej vzpostavljenih okoli 270. Evropska Komisija želi to število bistveno povečati, saj se zaveda pomena in učinkov, ki jih ti laboratoriji prinesejo za posamezno regijo.