Generalni sekretar Alpske konvencije Reiterer za STA: Prihodnja raba vode bo morala biti pametna

Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemcija, Slovenija in Švica), ter EU za trajnostni razvoj in zašcito Alp.

V pogovoru za STA ob koncu potovanja We are Alps, ki ga Alpska konvencija pripravlja za novinarje in je bilo letos posvečeno vodi v Alpah, je Reiterer poudaril, da voda iz Alp ne služi le okoli 14 milijonom ljudi, ki prebivajo na območju Alpske konvencije. Z njo namreč oskrbujejo tudi vsa večja mesta, ki obkrožajo alpski lok, od Dunaja in Münchna do Milana in Torina, zato jo je treba uporabljati preudarno.

Voda je omejen vir, zato "bo prihodnja raba vode morala biti zelo pametna". To še posebej velja ob podnebnih spremembah, ki še posebej vplivajo na Alpe, kar se denimo kaže v umiku ledenikov in zmanjšanju ravni podtalnice.

Tu so še druga vprašanja, povezana s preveč ali premalo vode, od poplav do suše. "Na nekaterih območjih italijanskih Alp že mesece ni deževalo (pogovor je potekal 2. julija, op. ur.) in to povzroča težave tako kmetijstvu kot glede pitne vode," je pozoril Reiterer.

Po drugi strani so želeli skozi letošnje potovanje pokazati tudi čisto lepoto vode, kot v primeru slapov v dolini Umbal v Visokih Turah, je dodal generalni sekretar: "Teh slapov danes sploh ne bi bilo, če ne bi bilo številnih ljudi, ki so delali za njihovo zaščito in so območje vključili v zaščiteni nacionalni park."

We are Alps je letos pokazal tudi, kako je mogoče vodo uporabljati za druge namene, od proizvodnje elektrike do hlajenja in ogrevanja objektov, je naštel Reiterer, ki optimizem črpa iz velike količine znanja, ki že obstaja glede ravnanja z vodami. "Vemo, kaj moramo narediti," pri čemer smo zmožni uporabiti vodo tako za reševanje problemov suše, poplav, proizvodnje energije in tudi ustvarjanja pogojev za trajnostni turizem. Kar je zdaj ključno, je povečati osveščenost ljudi o teh problematikah in rešitvah zanje, pravi.

Ob očitkih, ki jih je pogosto slišati v javnosti, da varovanje naravnih območij ne omogoča razvoja, Reiterer odvrne, da zaščitena območja, naravni parki in območja Nature 2000 znotraj Alp privabljajo veliko število ljudi. Večji del jih po njegovem prepričanju prihaja v Alpe, "ker so lepe, edinstvene in navdihujoče".

"Z zaščitnimi ukrepi, kot sta Natura 2000 ali nacionalni parki, pa ne ščitimo le narave, ampak ščitimo tudi navdih, ki nam ga narava daje. Mislim, da bo to postalo čedalje bolj pomembno v prihodnjih letih, saj ljudje to vse bolj pogrešajo," je generalni sekretar pojasnil, zakaj v zaščitenih območjih vidi veliko priložnost za prihodnji razvoj.

Glede izseljevanja z območja Alp Reiterer priznava, da ljudje na splošno raje živijo tam, kjer je življenje z vidika infrastrukture in prometnih povezav lažje, obstajajo pa tudi nasprotni trendi, kot je pojav novih "Highlanderjev", ki se odločajo za "ponovni zagon" v gorah.

Na splošno je v igri več faktorjev, zato ne obstaja ena sama rešitev za vse. Zagotovo gre pri izseljevanju prebivalstva za problem, ki ga je treba nasloviti, predvsem pa ustvariti priložnosti za ljudi.

"Če so priložnosti, potem bodo ljudje tudi ostali," kar pa je odvisno tudi od samih lokalnih skupnosti, meni Reiterer. Kot primer je navedel gorsko vasico L' Argentiere v francoskih Alpah, ki je bila ena od etap letošnje poti in je danes osrednje nacionalno središče za kajak in kanu na divjih vodah.

"Kraj je bil leta 1990 praktično mrtev, ko je edini zaposlovalec zapustil vas, a so domačini uspeli ne le ohraniti, ampak celo povečati število prebivalcev," je izpostavil. Za to so morali sicer temeljito spremeniti miselnost in preseči mnogo pasti, "toda uspelo jim je in to je primer, ki nas navdaja z upanjem in optimizmom za prihodnost", je še poudaril generalni sekretar Alpske konvencije.