Onedrone prvi z dovoljenjem za najzahtevnejše lete z droni v Sloveniji

Kategorija D predstavlja večje tveganje letalske dejavnosti za okolico, saj zajema letenje v območju ožjih urbanih con, kot so središča mest, naselja in kraji. Brezpilotni zrakoplov, ki leti v omenjeni kategoriji, mora zato biti zgrajen po najvišjih varnostnih standardih, potrebna pa je tudi izdelava operativnega priročnika, v katerem je natančno opisan postopek izvajanja operacij.

Kot je pojasnil vodja letalskih operacij in izobraževanj v podjetju Onedrone Janez Nebec, se večina storitev, za katere so naročniki pripravljeni plačati, nahaja v območju 4, ki za brezpilotne zrakoplove s težjimi kamerami sodi v kategorijo D. Odkar so pridobili dovoljenje za omenjeno kategorijo, vsak dan dobijo nekaj povpraševaje in skoraj vsak dan tudi letijo.

Pri storitvah gre največkrat za video produkcijo, naročniki pa so večje produkcijske hiše in velika geodetska podjetja, ki želijo, da so video materiali narejeni po predpisih, ter ki si te storitve lahko privoščijo, je pojasnil Nebec. "Manjše produkcije in posamezniki, ki imajo manjše proračune, se video materialom odpovejo ali pa jih naredijo na črno ter upajo, da jih ne bodo dobili."

Čeprav imajo v podjetju Onedrone dovoljenje za vse štiri kategorije izvajanja letalske dejavnosti z brezpilotniki, še vedno pogosto letijo na meji prekrška in zakonodaje, da lahko zadovoljijo naročnika, je pojasnil Nebec. "Letenje v kategoriji D je zelo drago, zato naročnik, ki to plača, želi izdelek, kot si ga je zamislil. Na meni pa je, da mu postavim mejo ter povem, da naprej ne smemo."

Pridobivanje dovoljenja za kategorijo D potekalo osem mesecev

Pridobivanje dovoljenja za kategorijo D je po besedah Nebca zahtevalo veliko časa in denarja. Postopki so namreč potekali kar osem mesecev, je pa Nebec pohvalil korektno sodelovanje agencije za civilno letalstvo. "Veliko so nam pomagali pri pridobivanju dovoljenja. Skupaj z njimi smo se učili, kako kategorijo D sploh narediti," je dejal. Za vse naslednje operaterje, ki bodo želeli pridobiti dovoljenje za kategorijo D, bo postopek gotovo krajši, je menil Nebec.

Ker ni predpisanih programov usposabljanja oz. ceritificiranih letalskih šol in načina preverjanja znanja, so morali v podjetju Onedrone sami narediti program usposabljanja ter prepričati agencijo, da je ta program ustrezen, je pojasnil Nebec. Danes po njegovih besedah leti okoli 60 do 70 upravljavcev, ki so se usposabljali pri njihovem podjetju. "Vsi letijo po pravilih in brez incidentov, kar daje programu tudi neko veljavnost, čeprav na žalost še ne more biti uradno certificiran."

Kategorije A, B, C in D določene z uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov

Vse štiri kategorije izvajanja letalskih dejavnosti so sicer določene glede na težo brezpilotnega zrakoplova in glede na poseljenost območja letenja v skladu z uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki jo je vlada sprejela konec julija 2016. Z njo je vlada med drugim določila splošne tehnične in operativne pogoje za varno uporabo dronov, v veljavo pa je stopila 13. avgusta lani.

V skladu z uredbo je agencija za civilno letalstvo vzpostavila potrebne postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj za letenje z droni. Izvajanje letalskih dejavnosti A in B je mogoče začeti, ko operater poda izjavo, da upravljavci poznajo pravila letenja, in hkrati dobi potrdilo agencije o prejemu navedene dokumentacije. Poznavanje pravil lahko agencija kadarkoli tudi preverja.

Za izvajanje dejavnosti kategorije C in D pa morajo upravljavci opraviti izpit. Za letenje v kategoriji C je potrebno poleg izpita oddati tudi operativni priročnik, za kategorijo D pa pridobiti še posebno dovoljenje agencije.

Doslej je po podatkih agencije izpit opravilo 148 posameznikov. Dovoljenje za opravljanje letalske dejavnosti z brezpilotniki pa je do današnjega dne pridobilo preko 110 operaterjev. Povečini so pridobili dovoljenja za kategorijo A in B, zgolj sedem tudi za kategorijo C, eden - Onedrone - pa za kategorijo D.

Med imetniki dovoljenj za opravljanje letalske dejavnosti z brezpilotniki ni tujcev. Ti lahko namreč pridobijo dovoljenje pod istimi pogoji kot slovenski operaterji, vendar pa se izpiti izvajajo v slovenskem jeziku ter dovoljenja oz. potrdila veljajo v slovenskem zračnem prostoru. Priznavanja tujih dovoljenj ni, ker so dovoljenja izdana v skladu z nacionalno zakonodajo posamezne države, so pojasnili na agenciji.

Nadzor v pristojnosti Agencije za civilno letalstvo

V pristojnosti agencije je tudi nadzor nad izvajanjem uredbe. Kot so pojasnili, so v prvi fazi po sprejemu uredbe izvedli številne ukrepe za preventivno delovanje inšpekcijskega organa oziroma za promocijo letalske varnosti. Izvedli pa so tudi več inšpekcijskih nadzorov.

Enemu operaterju je agencija, ker ni izpolnjeval pogojev, odvzela kategorijo C, ostali pa sta mu kategorija A in B, enemu pa je bila odvzeta B-kategorija, ostala pa mu je A. V več primerih so bili izrečeni prekrški, v nekaj primerih pa kršitev ni bilo mogoče ugotoviti.

Uredba o dronih zgolj zasilna rešitev

Po mnenju Nebca je uredba zgolj zasilna rešitev za področje, ki ga je bilo treba urediti. V prihodnje pa bi se moralo na področju dronov še marsikaj izboljšati, je menil. "Uredba je dosegla svoj namen, ki je bil spraviti drone izven naselij, s čimer se je možnost nesreče zmanjšala na minimum. Nikakor pa uredba ni ustvarila zdravega konkurenčnega okolja za registrirane operaterje."

Kot je pojasnil Nebec, namreč operaterji nižjih kategorij ne morejo priti do dela, ki bi bilo plačano, saj so tisti, ki delajo na črno, cenejši. "Plačuje se z gotovino, odgovornosti ni nobene, marsikdaj delajo zastonj, le zato da nekaj naredijo. S tem je vstopni razred tržišča praktično zaprt, operaterjem začetnikom pa onemogoča, da bi postavili temelj za posel, ki bi jih kasneje dvignil na višji nivo."

Nebec predlaga tri konkretne spremembe uredbe. Uvesti bi morali izraza "osebe pod nadzorom operaterja" ter "objekti pod nadzorom operaterja", kjer bi bilo pod ustreznimi varnostnimi omogočeno znižati kategorijo območja letenja in dovoliti letenje bližje skupini ljudi in objektom.

V letališki kontrolni coni in v conah, kjer so obvezni transponderji, pa bi morali uvesti možnost pridobitve dovoljenja za letenja na več kot 50 metrih nad terenom, kar je predpisana višina letenja. Trenutno namreč v to prepovedano območje spadajo tri četrtine območja Ljubljane, pri čemer "več ali manj vsaka malo višja stolpnica štrli v letališko kontrolno cono," je dejal Nebec.

Predpis na ravni evropske unije

Evropska unija trenutno pripravlja predpis, ki naj bi celovito uredil področje brezpilotnih zrakoplovov, pravila pa bodo veljala v vseh državah članicah.

Bistvo evropske zakonodaje Nebec vidi predvsem v tem, da bodo operaterji s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kjerkoli v EU lahko, ob upoštevanju lokalnih pravil, leteli tudi v tujini. Danes lahko namreč slovenski operaterji s svojim dovoljenjem letijo le v Sloveniji, za tujino pa morajo pridobiti dovoljenja dotične države.

Nebec je sicer do osnutka evropskega predpisa kritičen, saj ni jasno, kako sega bo izvajalo. "Večina operacij naj bi se izvajala po standardnih scenarijih, ki pa še niso napisani, brezpilotni zrakoplovi bodo morali ustrezati standardom, ki jih še ni, oprema ki naj bi bila obvezno vgrajena v nekaterih kategorijah, pa še ne obstaja," je dejal.

Na agenciji za letalstvo so medtem dodali, da je o vsebini predlogov težko govoriti, "ker trenutno EU v skladu z Uredbo 216/2008 formalno še nima pristojnosti nad urejanjem brezpilotnih zrakoplovov s težo pod 150 kilogramov. So pa že v proceduri postopki za spremembo."