Krožno gospodarstvo za višjo kakovost življenja

"Vlada ne more vsiliti krožnih sprememb. Lahko vodi z zgledom, lahko olajša, lahko spodbuja. A na koncu koncev potrebuje sodelavce - podjetja, lokalne trgovine, gospodinjstva," je izpostavil odpravnik poslov na nizozemskem veleposlaništvu Erik Van Uum. "Vsi smo del krožnega gospodarstva."

A spremembe so težke, zato morajo še posebej mala podjetja in gospodinjstva v njih videti koristi, je opozoril. Če temu ne bo tako, bo uvajanje krožnih sprememb "težka in zastrašujoča naloga", je dodal.

Da spremembe v zeleni smeri pomenijo večjo kakovost življenja, je izpostavil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem pa je poudaril pomen učenja od drugih. "Župani želimo doma vedno uvajati najboljše prakse drugih mest," je dejal.

Prehod v krožno gospodarstvo prinaša velike gospodarske, družbene in okoljske koristi, je poudaril Jurij Giacomelli iz družbe Giacomelli media. Izračuni kažejo, da bi uvajanje krožnih načel Evropi prineslo neto gospodarske koristi v višini 1800 milijard evrov do leta 2030.

Ustanovitelj inovacijske agencije Innoboost in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen pa je spomnil, da se inoviranje v modelu krožnega gospodarstva začne z zviševanjem dodane vrednosti za stranko. Med drugim je spodbudil k majhnim eksperimentom, ki jih lahko podjetja izvajajo z relativno nizkimi stroški, in tako ugotavljajo, kaj na poti h krožnemu gospodarstvu deluje in kaj ne.

Direktor za področje trajnosti v nizozemskem Philipsu Markus Laubscher je medtem spregovoril o novem poslovnem modelu koncerna, ki se vse bolj osredotoča na ponujanje storitve namesto produktov. Tako na primer za stranke zagotovijo ne le žarnice, ampak osvetlitev, ne le medicinskih aparatov, ampak oskrbo z najnovejšo tehnologijo v obdobju dolgoročnih partnerskih sporazumov.

"S tem delamo uslugo našim strankam, saj je napredek tehnologije danes izreden. Še preden se življenjska doba izdelka vsaj približno izteče, je na trgu nekaj novega in boljšega," je opozoril. Tak poslovni model pa je ugoden tudi za Philips, ki med drugim s tem pridobiva nove stranke ter krepi dolgoročne odnose z obstoječimi.

Sicer so se govorci strinjali, da mora biti vizija krožnega gospodarstva enotna in skupna, nato pa mora vsaka panoga, vsako podjetje samo ugotoviti, kako to živeti v praksi. "Strategija mora biti prilagojena industriji in podjetju," je poudarila Melanie Seier Larsen iz Boston Consulting Group.

Kot je še dodala, je ideja krožnega gospodarstva v regiji srednje in vzhodne Evrope v nekaterih mestih in državah že razvita, a "še vedno smo na začetku potovanja". V Skandinaviji je zgodba povsem drugačna - krožna miselnost se odraža v načinu, na katerega ljudje živijo, ravnajo s smetmi, kupujejo oblačila in podobno, je poudarila. V naši regiji pa je krožno gospodarstvo teoretično sicer sprejeto, ne živi pa še v praksi.

Prav na primere dobre prakse je osredotočena letošnja dvodnevna konferenca Circular Change Conference, ko jo drugič pripravlja povezovalna platforma Circular Change. Njen častni pokrovitelj je premier Miro Cerar, ki bo ob koncu drugega dne tudi nagovoril zbrane. Danes se dogajanje odvija v Ljubljani, že zvečer pa se bodo udeleženci preselili v Maribor, kjer se bo v petek odvil še drugi del predstavitev, panelov, delavnic in mreženja.