Tomaž Karat novi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije

"Zavzemanje za izboljšanje položaja novinarjev in spoštovanje zakonodaje ter kolektivnih pogodb, ki urejajo njihov status ne glede na obliko zaposlitve, bo tudi v prihodnje vodilo reprezentativnega sindikata za novinarski poklic v državi," je ob izvolitvi poudaril novoizvoljeni predsednik.

Kot je dejal, bi si za uresničitev tega cilja prizadeval za krepitev članstva in ohranitev skupnih minimalnih kolektivnih standardov za vse novinarje v državi. "Ne nazadnje smo novinarji glasniki javnega interesa na področju medijev in za svoje delo odgovorni tudi javnosti," je povedal.

Delegati so na skupščini obravnavali tudi položaj poklica v medijskih družbah, kjer se izkazuje povečanje potreb po novinarskem delu. Kljub nenehnemu opozarjanju na krizo novinarstva in medijskih družb zaradi ekonomskih in tehnoloških sprememb zadnja statistika statističnega urada kaže, da je skupno število registriranih v novinarskem poklicu lani prvič poraslo in preseglo število iz leta 2008.

Po stanju konec lanskega leta je skupaj opravljalo delo v poklicu 2295 novinarjev, od tega je bilo redno zaposlenih 1605 ali dobre štiri odstotke več kot v letu 2015. Prvič se je zgodilo tudi, da je upadlo število samozaposlenih novinarjev, in sicer na 690 ali za več kot šest odstotkov. Še vedno pa negotovemu materialnemu in socialnemu položaju najbolj izpostavljena poklicna skupina pomeni 30 odstotkov novinarske delovne sile ali 10 odstotnih točk več kot v letu 2008.

Navedeno gre pripisati ureditvi statusa do lani prekarno zaposlenih novinarjev na RTV Slovenija in na Primorskih novicah. In če se je število novinarskih zaposlitev v državi neto povečalo za 65, so na Delu v letu in pol odpustili več kot 40 redno zaposlenih novinarjev. Kot ob tem opozarja sindikat, si interni trg novinarskega dela delodajalec in lastnik medijske družbe Delo "predstavlja povsem sproščeno in mimo zakonske regulative".

Ob tem v sindikatu izražajo zaskrbljenost nad dejstvom, da "na nacionalni ravni nimamo kompetentnega in organiziranega delodajalskega zastopnika, s katerim bi lahko uredili prihodnje kolektivne standarde družbeno pomembne profesije, njene minimalne materialne in socialne okvire".

Raven obstoječih standardov jim je, kot so navedli, uspelo že nadomestiti z zaključenimi pogajanji o podjetniških kolektivnih pogodbah na STA, Primorskih novicah, že prej na Večeru. Na javni radioteleviziji nacionalna kolektivna novinarska pogodba ostaja polno veljavna.

"Skupaj s socialnimi partnerji imamo tako urejene kolektivne standarde, še vedno primerljive s standardi nacionalne poklicne pogodbe, neposredno za skoraj dve tretjini slovenskega novinarskega trga dela. Vendarle pa bo javnosti odgovoren novinarski poklic izpostavljen nadaljnji eroziji, če ga ne uredimo z nacionalno pogodbo razširjene veljavnosti," so še zapisali v sindikatu.