Startup cafe: Startupi morajo ohraniti samostojnost, sicer izgubijo svoje bistvo

Zgodba sodelovanja podjetja Iskratela s startupi po besedah vodje startup programa Iskratela Romana Kužnarja sega že v leto 2005, z letošnjim letom pa so zgodbo dopolnili še s financiranjem zanimivih startupov. Intenzivno gradnjo startup okolja je spodbudilo iskanje novih tehnologij in inovativnih rešitev, ki jih potrebujejo zaradi vse večjega preusmerjanja iz proizvajalca v sistemskega integratorja, je dejal Kužnar.

"Naša filozofija je investiranje po principu 'smart money', pri čemer ne želimo biti zgolj investitor, ki čaka, kaj bo startup s tem denarjem naredil, temveč želimo graditi poslovne sinergije in razvojno-produktne sinergije," je povedal.

Prvo podjetje, ki je prejelo investicijo Iskratela, je ljubljanski startup Gotoky, ki razvija inovativno rešitev za brezžično komunikacijo s pametnimi mobilniki. V podjetju želijo, da startupi, v katere investirajo, ohranijo samostojnost ter obdržijo lastno iniciativo, zato v prvi investicijski rundi od startupov ne zahtevajo več kot 25 odstotkov lastništva.

V Kolektorju želijo biti startupom predvsem strateški partner ter jim poleg investicij ponuditi tudi svojo mrežo poznanstev in opremo. V nasprotju z Iskratelom pa želijo v podjetja vstopiti z več kot 25 odstotki, vendar jih ne želijo prevzeti, je poudarila direktorica Kolektor Ventures Mateja Lavrič. "Mislim, da smo vsi prišli do zaključka, da startupa ni dobro integrirati v korporativno okolje, ker izgubi svoje bistvo."

Kot je povedala Lavričeva, v podjetju sami ne znajo vsega, poleg tega tekom razvoja korporacija izgubi določene sposobnosti, med drugim tudi sposobnost razmišljanja izven ustaljenih vzorcev. "S pomočjo startup ekosistema želimo inovirati hitreje, graditi okolje, ki spodbuja podjetništvo, in ustvarjati kakovostna delovna mesta v regionalnem ali slovenskem okolju."

Prvi startup, ki je prejel investicijo Kolektorja, je Smart Optometry, ki se ukvarja z razvojem programskih rešitev, namenjenih skrbi za zdravje oči. V Kolektorju sicer iščejo predvsem startupe s področja industrijskega interneta stvari, pri izboru startupov pa stavijo na dobre ideje ter predvsem ekipo.

Da je bistvenega pomena ekipa, se je strinjal tudi Niko Klanšek iz Delovega startup studia. Kužnar je dodal, da mora ekipa biti komplementarna ter združevati vsa področja od marketinga, financ in tehnike. "Ni namreč najbolj pomembno to, da znaš narediti vrhunski produkt, težje ga je prodati na trgu," je poudaril.

Klanšek je na dogodku predstavil Projekt Delo startup studio, v okviru katerega iščejo zanimive ideje, povezane z medijskimi vsebinami ali njihovo distribucijo.

Kot je pojasnil, ustanavljanje startup projektov s strani medijskih hiš poskuša reševati problem financiranja medijev. Ker ne vemo, ali bosta trenutna modela financiranja - oglaševanje in naročnine - v prihodnje še delovala, velike medijske hiše v tujini ustanavljajo startup programe, v katerih iščejo ter investirajo v startupe. "Čez nekaj let lahko na ta način prihodek pride od drugod, medijska hiša pa ostane neodvisna," je pojasnil.

Kot je še povedal Klanšek, v medijski hiši Delo vsake tri mesece izberejo najboljših pet startupov, ki se predstavijo. Trenutno imajo v ožjem izboru dva, konec aprila pa načrtujejo investicijo. Poleg financ sicer startupom med drugim nudijo tudi pomoč pri promociji, marketingu in medijski izpostavljenosti, je še dodal Klanšek.