Sodelujoči na posvetu poudarili pomen predloga o vajeništvu, dijaška organizacija mu nasprotuje

Namen zakonskega predloga je spodbuditi poklicno socializacijo mladih, je dejala ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Omogočil bo iskanje novih možnosti zaposlovanja za mlade in zmanjšal vrzel pri ponudbi nekaterih poklicev, je poudarila.

Predlog po njenih besedah dijaku zagotavlja ustrezne pravice in zaščito. Vajenec bo dobil nagrado, ki pa se ne bo upoštevala k skupnim prihodkom družine. Vajenec bo imel po predlogu status dijaka, ne pa zaposlenega. V 50 odstotkih se bo usposabljal na vajeniškem delovnem mestu, kar je dvakrat več kot v dualnem sistemu do zdaj, je pojasnila ministrica.

Predlagani zakon po besedah državne sekretarke Andreje Barle Lakota predstavlja minimalen konsenz, ki je bil med socialnimi partnerji dosežen do zdaj. Pilotni projekt, ki bo sledil, je nujen za vzpostavitev zaupanja med sodelujočimi, je dejala.

Vajenec bo imel po njenih besedah tudi možnost za nadaljnje izobraževanje. Kot je sklenila, je nujno preseči delitev med akademskim in vsemi ostalimi vrstami znanja.

Vajeništvo je po besedah državnega svetnika Stojana Binderja, ki je predstavnik delodajalcev, za gospodarstvo zelo pomembno, saj le primerno usposobljena delovna sila omogoča ustrezen razvoj. Oblikovalci zakona morajo prisluhniti potrebam gospodarstva, vzgojni in izobraževalni proces pa mora biti v tesni povezavi z gospodarstvom, ki bo vajenca tudi zaposlilo, je dejal.

Jurij Snoj z ministrstva za delo je poudaril, da bo uvedba vajeništva prispevala k boljši zaposljivosti mladih. Predlog nudi posebno varstvo mladoletnih. Med drugim prepoveduje nadurno delo, določa pa le delo med delovnimi dnevi. Pogodbo o vajeništvu bo lahko sklenila tudi brezposelna oseba, pri tem pa dobila ali ohranila dodatek za aktivnost in potne stroške.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se po besedah njenega predsednika Branka Meha ne strinjajo z vključevanjem odraslih v predlog zakona o vajeništvu. Odrasli imajo namreč po njegovih besedah drugačen pravni status, tako da mešanje dijakov z brezposelnimi osebami po njegovi oceni ni primerno.

Predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig je opozoril, da se gospodarstvo brez vajeništva ne razvija. Tudi zaradi vajeništva je po njegovih besedah v Avstriji med starimi do 25 let le 10,5 odstotka brezposelnih. V državi je danes 199 vajeniških poklicev, skupno pa 107.000 vajencev, je povedal.

Država Avstrija je pomemben delodajalec za vajence, je opozoril. Avstrijsko ministrstvo za finance denimo izobražuje davčne asistente.

Sicer pa lahko vajenca zaposli in ga izobražuje le tisto podjetje, ki ima koordinatorja za vajenca. Vajenci imajo v Avstriji tudi možnost, da opravljajo maturo in se potem vpišejo na fakulteto, je še povedal gost iz Celovca.

Dijaška organizacija nasprotuje predlogu zakona. Kot so povedali v razpravi, niso proti poklicnemu izobraževanju, nasprotujejo pa slabim oblikam poklicnega izobraževanja. Opozarjajo tudi na to, da podjetje v povprečju zanima le sedanjost, ni pa zmožno ustvarjati strategij, ki bodo odgovarjale na potrebe jutrišnjega dne.