18.1.2017 18:54

Slovenske raziskovalke imajo na začetku kariere vse manj možnosti za pridobitev projekta

Ljubljana, 18. januarja - Slovenske raziskovalke opozarjajo na nesorazmerja in neenakosti pri financiranju znanstvenoraziskovalnega dela. Na začetku kariere imajo vse manj možnosti za pridobitev projekta, največ očitkov je zoper Agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS). Predvsem jih moti dvofaznost postopkov razpisov za raziskovalne projekte in zamujanje razpisov.

Ljubljana, Novi trg. Poslopje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Atrij ZRC Sazu. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Novi trg.
Poslopje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Atrij ZRC Sazu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Na javnem pogovoru, ki ga je pripravil Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v okviru mednarodnega projekta Garcia (Enakost spolov v akademski sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji) so raziskovalke opozorile na težave, s katerimi se ves čas srečujejo.

Izpostavile so veljavni oz. nov pravilnik agencije, ki določa dvofaznost postopkov pri javnih razpisih za raziskovalne projekte. To po njihovem mnenju pomeni, da obstajajo prijave, izbrane na ravni programskih skupin, ki gredo neposredno v drugi krog.

Takšne prijave prednostno obravnavajo in jih takoj uvrstijo v drugi krog, medtem ko so vse ostale prijave obravnavane v prvi fazi in šele po t.i. tekmovalni fazi gredo v drugo fazo, pri čemer vodje programskih skupin neposredno odločajo, kdo se bo prijavil na razpis.

Kot so poudarile, se tako moč še bolj koncentrira v odločevalskih pozicijah in mladi na začetku kariere imajo vse manj možnosti, da se prijavljajo in dobijo raziskovalni projekt na ARRS.

V razpravi je med drugim predsednica komisije za ženske v znanosti pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Marija Bešter Rogač opozorila na nujno potrebno omejitev števila mandatov vodij programskih skupin, ki so na tem položaju "celo življenje".

Etnomuzikologinja z ZRC Ana Hofman je izpostavila velike zamude pri razpisih raziskovalnih projektov, kar predvsem pri mladih na začetku znanstvene kariere povzroča zaposlitveno negotovost. "Čas med razpisom in rezultatom pridobljenega projekta se vse bolj podaljšuje, zdaj je zamuda več kot leto in pol, in v tem vmesnem obdobju si brez financiranja," je pojasnila in dodala, da zahtevajo tudi ženske kvote na odločevalskih mestih.

Direktor ARRS Jozsef Györkös je v smislu poziva dejal, da agencijo zanimajo raziskovalni rezultati in raziskave in da je vedno pripravljen na pogovor. Zamujanje razpisov je včasih nujno potrebno, ker ni sredstev v tistem letu, je odgovoril. Glede dvofaznosti razpisov pa je pojasnil, da "to ni tako", kajti v pravilniku piše, da bo v primeru obvladljivega števila prijav, razpis izveden v eni fazi. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v letošnjem letu lahko razpis izvedli v eni fazi.

Na direktoratu za znanost pa se po besedah generalnega direktorja Urbana Krajcarja zavedajo pereče problematike raziskovalcev na začetku karierne poti.

Javni pogovor je sicer uvod v diskusijo o negotovih razmerjih financiranja znanstvenoraziskovalnega dela ter s tem povezanih strukturnih sprememb v delovnem okolju.