Zlata lisica pomembno vplivala na razvoj smučanja in turizma na Pohorju

Kot je dejal, je mariborska tekma doslej prišla do razmeroma visokega ugleda, nenazadnje je postala članica uglednega mednarodnega Kluba 5, ki združuje vse najboljše organizatorje tekem svetovnega pokala.

Ob tem je postala tudi pomemben del skupine organizatorjev, ki že desetletje sodelujejo z marketinško hišo Infront. Ta jim ureja zadeve okoli pokroviteljev in televizijskega prenosa, tudi po tej zaslugi je medijska odmevnost tekme zadnja leta odlična, pohorska prireditev pa predstavlja pomemben del smučarskega cirkusa.

Zlata lisica ima termine za izvedbo svetovnega pokala zagotovljene do leta 2022, vse povedano pa po besedah Vilarja govori v prid temu, da tekma v Mariboru ne more kar čez noč izginiti iz koledarja Mednarodne smučarske zveze (FIS).

Proračun mariborskih organizatorjev se zadnja leta vrti okoli milijona evrov, kar je precej manj kot na nekaterih drugih tekmah. Samo v Zagrebu so letos porabili kar trikrat več. Vendar Vilar pri tem poudarja, da so v Mariboru že od nekdaj gledali na racionalno trošenje, z dobro organizacijo pa jim uspe stroške znižati in, ko jim gre vse po načrtih, celo ustvariti nekaj presežka. Prisluženi denar, ki ostane po izvedbi tekme, namenijo za delovanje Branika oziroma za razvoj mladih smučarjev.

Generalni sekretar priznava, da je z iskanjem sponzorjev vsako leto težje, zlasti ker iz drugih delov Slovenije ni veliko posluha, a na njihovo srečo imajo že od začetka stalne pokrovitelje, ki so jim zvesti že dolga leta in se zavedajo svoje družbene odgovornosti.

Letos si pod Pohorjem obetajo rekordne številke tako glede števila obiskovalcev, želijo si preseči številko 30.000, kot tudi glede televizijskih gledalcev, saj bo neposredni prenos šel v 12 držav. V prid prvi želji gredo tokrat številni dejavniki, od slovesa Tine Maze in uspešnega začetka sezone domačinke Ilke Štuhec, pa nenazadnje tudi do najboljše slovenske veleslalomistke Ane Drev, ki je že lani smučarske navdušence razveselila z drugim mestom v veleslalomu.

Zlata lisica pa je izjemnega pomena tudi za Alpski smučarski klub Branik, ki je naslednik poleti bankrotiranega Smučarskega kluba Branik. Kot pravi predsednik tako prejšnjega kot sedanjega kluba Boštjan Tancer, je zgodovinsko gledano tekma vedno pomenila gonilo razvoja kluba.

"Po vseh težavah, ki smo jih preživeli v zadnjih letih, je za uspešno nadaljevanje vzgoje prihodnjih rodov vrhunskih smučarjev nujno, da nam uspeva brezhibno izpeljati tudi tekme svetovnega pokala," je dejal Tancer, ki dodaja, da je tudi s pomočjo ugleda tekme lažje priti do pokroviteljev.

Nekoč najpomembnejši smučarski klub se je že pred leti znašel v likvidnostnih težavah, zaradi česar so ga najprej skušali rešiti s poenostavljeno prisilno poravnavo, letos poleti pa je zaradi večmilijonskih dolgov, ki so predvsem posledica prepletanja s pred tem že propadlim Športnim centrom Pohorje, pristal v stečaju.

Dokončno je upanje na rešitev odplavil še lanski odpadli slalom na Zlati lisici. Odpovedi ali selitev tekem na druga prizorišča je bilo sicer v preteklosti kar nekaj, a so takrat tudi za Branik bili boljši časi.

"Za organizatorje odpoved tekme pomeni veliko izgubo prihodkov iz mednarodnih pravic, ki so priznane le, če je tekma izpeljana do konca. Iz tega stališča je to, kar se je zgodilo lani, ko smo morali odpovedati slalom, najslabša možna varianta, saj je bilo vse organizirano in pripravljeno, stroški so nastali, nato pa tekme ni bilo mogoče izvesti," je dejal Tancer in dodal, da takšna odpoved stane okoli 30 do 35 odstotkov celotnega proračuna, kar pomeni vsaj 350.000 evrov.