Evropski steber socialnih pravic kot pobuda za vzdržnejši socialni model

V Evropi je še vedno živ spomin na gospodarsko in finančno krizo leta 2008, ki je imela drastične posledice za gospodarsko rast in uspešnost EU kot tudi območja z evrom. Kljub ponovni oživitvi gospodarstva pa se evropska celina še vedno sooča s posledicami krize, ki se odražajo tudi na trgu dela in zaposlovanja.

Kriza je hkrati razkrila omejeno zmožnost prilagajanja nekaterih držav članic, prav tako pa je povečala razlike v zaposlenosti in socialne razlike ter postavila na preizkušnjo odpornost in stabilnost območja z evrom.

Evropska komisija je orise evropskega stebra socialnih pravic z 20 prednostnimi področji predstavila marca letos in s tem začela široko posvetovanje o tem, ki bo trajalo do konca leta; tudi v Sloveniji, kjer bo v torek v Ljubljani o tej temi potekal posvet v organizaciji državnega sveta in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v svojem govoru septembra lani med drugim poudaril, da je potrebno "okrepiti prizadevanja za pošten in resnično vseevropski trg dela". Zavzel se je za vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic, ki bo upošteval spreminjajoče se razmere v evropskih družbah in na področju dela. Služil naj bi tudi kot vodilo za zmanjševanje razlik v območju z evrom.

Steber se osredotoča na članice evrskega območja, vendar bo odprt tudi za druge države članice. Uspeh območja, ki mu pripada tudi Slovenija, je v veliki meri odvisen od učinkovitosti nacionalnih trgov dela in mrež socialne varnosti ter od zmožnosti gospodarstva, da prenese pretrese in se jim prilagodi.

Dolgotrajna ekonomska in socialna neravnovesja v eni ali več državah članicah lahko namreč ogrozijo uspešnost evrskega območja kot celote, zaradi nezmožnosti za odpravo takih neravnovesij pa lahko pride do razlik, ki povzročajo še večje stroške.

Evropska komisija je zato marca predstavila prvi oris prihodnjega evropskega stebra socialnih pravic, s čimer je začela široko posvetovanje o evropski socialni agendi. Predlagana načela, kot navaja komisija, ne nadomeščajo obstoječih pravic, temveč dajejo možnost za ocenjevanje in prihodnje približevanje dosežkov nacionalnih zaposlitvenih in socialnih politik, ki bi tako postale učinkovitejše.

Tri glavna področja, ki jih steber socialnih pravic izpostavlja, so enake možnosti in enak dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter ustrezna in vzdržna socialna zaščita. O njih bo tekla razprava tudi v Sloveniji.

Pogoji zaposlitve se zaradi tehnoloških in drugih sprememb v svetu ter demografskih gibanj nenehno spreminjajo. Kljub ustvarjanju novih priložnosti na trgu dela, ki povečujejo samozaposlitev in spodbujajo nove dejavnosti ter raznolikost poklicnih poti, pa to ustvarja tudi nova tveganja in prinaša nove izzive.

Da je prav trg dela soočen z velikimi izzivi, je prepričana tudi evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen. "Največji izziv v 21. stoletju je spreminjajoči se svet dela. Globalizacija, digitalna revolucija in novi poslovni modeli bolj kot kdaj koli prej vplivajo na to, kako delamo. Ta razvoj moramo biti sposobni predvideti in usmerjati," je dejala.

Ob tem si je po mnenju komisarke potrebno zastaviti tudi vprašanje, ali socialne politike EU in držav članic ustrezajo potrebam 21. stoletja, in kako zagotoviti vzdržnost evropskega socialnega modela v prihodnosti.

Zaposlitvena in socialna politika je v skladu z načelom subsidiarnosti v prvi vrsti v pristojnosti držav članic. Sem spadata tudi delovno pravo in organizacija mrež socialne varnosti. Ta pristojnost je priznana v pogodbah EU, vendar pa lahko EU podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic v skladu s 153. členom Pogodbe o delovanju EU.

Steber socialnih pravic bi moral po vzpostavitvi postati referenčni okvir za pregled uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnih zadev v udeleženih državah članicah in pospeševati procese reform na nacionalni ravni. Natančneje, postal naj bi vodilo za obnovljeno konvergenco v evrskem območju.

Tudi v Sloveniji je bilo na tem področju pripravljenih nekaj novih pobud in ukrepov. Ministrstvo za delo je spomladi predstavilo dokument z naslovom Za dostojno delo, v katerem predlaga ukrepe za izboljšanje nadzora, odpravljanje vzrokov za uporabo atipičnih oblik dela in prilagajanje sistemov socialne varnosti, da bi ti v kar največji meri zagotavljali socialno varnost tudi zaposlenim v atipičnih oblikah dela.

Drug tak dokument z naslovom Starejši in trg dela v Sloveniji pa naslavlja izzive starajoče družbe. Ključni cilj je dvig stopnje delovne aktivnosti starejših.

Več informacij o evropskem stebru socialnih pravic na https://krog.sta.si/