Tuje neposredne naložbe v letu dni večje za 1,4 milijarde evrov
Ljubljana, 22. avgusta - Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v 12 mesecih do konca junija letos povečale za 1,45 milijarde evrov. Večina povečanja je bila v obliki lastniškega kapitala, nekaj tudi reinvestiranih dobičkov, naložbe pa je zniževalo povečanje neto dolga do tujih lastnikov, je objavila Banka Slovenije.
Naložbe v obliki lastniškega kapitala so se povečale za 1,47 milijarde evrov, reinvestirani dobički za 336 milijonov, na drugi strani pa se je dolg do tujih lastnikov povečal za 363 milijonov evrov, Banka Slovenije ugotavlja v zadnji številki publikacije Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, objavljeni v petek.
Junija so neto neposredne naložbe predstavljale 44,9 milijona evrov odliva kapitala v tujino. Tuje neposredne naložbe so se junija zmanjšal za 51,6 milijona evrov, predvsem v obliki zmanjšanja reinvestiranih dobičkov (za 43,8 milijona evrov).
Tekoči račun plačilne bilance je junija izkazoval 351 milijonov evrov presežka, kar je 148 milijonov evrov več kot junija lani. V prvih šestih mesecih letos je presežek tekočega računa znašal 1,576 milijarde evrov, kar je 679 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. V 12 mesecih do konca junija je presežek tekočega računa znašal 2,7 milijarde evrov.
Presežek blagovne menjave je v prvih šestih mesecih znašal nekaj več kot milijardo evrov in je bil za 273 milijonov evrov večji kot v enakem obdobju lani. Izvoz se je medletno povečal za 4,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 109-odstotna.
Izvoz v članice EU je v polletju predstavljal 77,6 odstotka celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 4,2 odstotka oz. 391 milijonov evrov. Pomembneje se je povečal izvoz v Nemčijo (za 152 milijonov evrov) in na Hrvaško (za 117 milijonov evrov), medtem ko se je izraziteje zmanjšal izvoz v Italijo (za 20 milijonov evrov).
Uvoz iz članic EU je predstavljal 81,2 odstotka celotnega uvoza in se je glede na predhodno leto povečal za 3,3 odstotka oz. 299 milijonov evrov. Izstopalo je povečanje uvoza iz Nemčije (za 119 milijonov evrov) in Hrvaške (za 49 milijonov evrov) ter zmanjšanje uvoza iz Madžarske (za 24 milijonov evrov).
Junija je bruto dolg do tujine dosegel 44,7 milijarde evrov, kar je 700 milijonov evrov manj kot junija lani. Največ so svojo zadolženost zmanjšale banke (za eno milijardo evrov). V strukturi bruto zunanjega dolga je prevladoval državni sektor z 52-odstotnim deležem celotnega dolga, s 24 odstotki so mu sledili ostali sektorji, z 10 odstotki pa banke.
Bruto terjatve do tujine so junija znašale 33,5 milijarde evrov, kar je 1,7 milijarde evrov več kot leto dni prej. Največjo spremembo na letni ravni je beležila država, ki jih je povečala za 1,6 milijarde evrov, predvsem na instrumentu gotovina in vloge, kar je povezano s ščitenjem valutnega tveganja državnih vrednostnih papirjev ter vezavo sredstev iz izdaje obveznice na računih v tujini.
Posledično je neto zunanji dolg junija znašal 11,2 milijarde evrov in se je glede na leto prej zmanjšal za 2,4 milijarde evrov. Neto so do tujine zadolženi država (17,4 milijarde evrov), ostali sektor (300 milijonov evrov) in kapitalsko povezana podjetja (200 milijonov evrov). Centralna banka in banke so neto upnice tujine skupaj za 6,8 milijarde evrov.