#družba 29.6.2016 16:28

Forum za digitalno družbo kritičen do vladnih načrtov glede informacijske družbe

Ljubljana, 29. junija - Priprava politik, strategij in ukrepov za razvoj informacijske družbe bi morala po mnenju pobude Forum za digitalno družbo potekati v odprtem dialogu med vsemi deležniki. Kritični so do strategija Digitalna Slovenija 2020, ki sledi predvsem interesom dela industrije, so zapisali v mnenju o vladnih načrtih glede informacijske družbe.

Ljubljana. Tehnologija, hekerstvo, računalnik, internet, programiranje, server, strežnik, heker, računalništvo, računalniška varnost. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Tehnologija, hekerstvo, računalnik, internet, programiranje, server, strežnik, heker, računalništvo, računalniška varnost.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Informacijska družba je za Slovenijo razvojna priložnost, zato potrebujemo ambicioznejšo razvojno politiko, so prepričani v Forumu za digitalno družbo, ki je pobuda za vzpostavitev vključujočega, enakopravnega in odprtega dialoga o razvoju digitalne družbe. Kot so zapisali na spletni strani pobude, člani foruma izražajo globoko zaskrbljenost nad stanjem in nad politiko informacijske družbe v Sloveniji.

Kritični so do strategije, ki po njihovem mnenju ne daje jasnih odgovorov na ključne izzive trajnostnega razvoja informacijske družbe. Dokument, ki ga je vlada sprejela marca, zaostajanje Slovenije na področju informacijske družbe obravnava pavšalno, ne da bi kritično analiziral njegove vzroke, so ocenili.

Vizija bi morala po njihovem mnenju med drugim v ospredje postaviti višjo raven kakovosti življenja prebivalcev, krepitev nacionalne identitete in kulture, večjo zaposljivost in zaposlenost, dvig konkurenčnosti, večjo odprtost, ohranjanje okolja in ekologijo.

Prepričani so, da je pri določanju prednostnih področij vlada sledila izključno interesom industrije. Pristop, ki ga je vlada ubrala je po besedah pobude zaskrbljujoč, saj so bili iz posvetovanja in določanja strateških prioritet izvzeti ostali deležniki - znaten del industrije, skoraj v celoti pa tudi civilna družba. Kot so še zapisali, se zdi, "da je strategija pravzaprav namenjena predvsem črpanju proračunskih oz. evropskih sredstev."

Nasprotujejo tudi selitvi direktorata za informacijsko družbo na ministrstvo za javno upravo, ki v sedanjih okoliščinah nikakor ni primerna. Ministrstvo se po njihovem mnenju namreč operativno ukvarja z informatizacijo javne uprave, ne pa s politiko informacijske družbe.

Rešitev za sedanji zastoj razvoja informacijske družbe tako ne vidijo v prenosu direktorata, ampak koordinacija politik, strategij in ukrepov na področju informacijske družbe na ravni vlade in vseh deležnikov. V pobudi zato predlagajo, da se v kabinetu predsednika vlade določi državnega sekretarja, ki bi prevzel strokovno in politično odgovornost za področje informacijske družbe. Združevanje ozko usmerjenega operativnega delovanja in široke politike v enem ministrstvu je po njihovem mnenju sporno ter prinaša trajno nasprotje interesov.

V mnenju so se dotaknili tudi Arnesa, ki bi po njihovem mnenju moral ostati v pristojnosti ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. "Dejavnosti, ki jih Arnes po mnenju ministrstva za javno upravo izvaja na področju informacijske družbe - upravljanje internetnega vozlišča SIX, domenskega strežnika in SI-CERT -, niso zadosten razlog, da bi ministrstvo za javno upravo dajalo soglasje k Arnesovemu programu dela in finančnemu načrtu," so opozorili.