Deloitte: Slovenija mora povečati vlaganje v raziskave in razvoj

Medtem ko bodo vlaganja slovenskih podjetij v raziskave in razvoj po mnenju sodelujočih v anketi v prihodnjih letih ostala na enaki ravno kot lani, pa na ravni Srednje Evrope kar 57 odstotkov anketiranih pričakuje, da se bodo sredstva za raziskave in razvoj v naslednjih letih povišala, je povedala višja svetovalka v oddelku za davčno in pravno svetovanje Nina Žefran.

Po podatkih ankete je skoraj polovica oz. 44 odstotkov slovenskih podjetij, ki so sodelovala v anketi, v letu 2015 za raziskave in razvoj namenila med pet in deset odstotki prihodkov. Le 11 odstotkov pa jih v raziskave in razvoj vloži več kot 10 odstotkov, kar je manj od povprečja vseh sodelujočih držav v anketi.

Kot je pojasnila partnerica v oddelku za davčno in pravno svetovanje Andreja Škofič Klanjšček, sta najpomembnejša zunanja dejavnika, ki spodbujata podjetja k vlaganju v raziskave in razvoj v Sloveniji, razpoložljivost več vrst ugodnosti, kot so denimo dotacije ali davčne olajšave ter stabilnost regulativnega okolja. Pomemben dejavnik pa je tudi razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev ter stroški zanje.

Največje težave pri vlaganju sredstev v raziskave in razvoj med slovenskimi anketiranci tudi letos predstavlja prepoznavanje aktivnosti, ki ustrezajo pogojem za namene pridobivanja subvencij ali davčnih olajšav. Anketiranci v Sloveniji so omenili tudi visoke administrativne obremenitve in birokracijo, povezano z uveljavljanjem subvencij oz. olajšav.

Po mnenju Škofič Klanjščkove bi se morala podjetja bolj povezovati z univerzami in raziskovalnimi ustanovami, tako se omogoča neposreden prenos znanja v prakso in snovanje novih idej. Le polovica anketiranih v Sloveniji je namreč potrdila, da pri izvajanju raziskovalnih projektov sodeluje s tretjimi osebami, medtem ko povprečje vseh držav znaša 71 odstotkov.

Anketa je še pokazala, da pri oblikah zaščite intelektualne lastnine v Sloveniji še vedno prednjači blagovna znamka, sledijo pa jim patenti/izumi ter politika o varovanju skrivnosti podjetja. Specifično znanje bi bilo po besedah Škofič Klanjškove potrebno bolje zaščititi. Priporočljiva je denimo zaščita patentov pri Evropskem patentnem uradu.

Država trenutno nameni 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda za raziskave in razvoj, s čimer se, kot je dejala Škofič Klanjščkova, oddaljuje od svojega strateškega cilja, ki znaša tri odstotke. To pa pomeni, da je potrebno povečati vlaganja, je poudarila. "Vlaganja v raziskave in razvoj so ključnega pomena, saj ustvarjajo višjo dodano vrednost in povečujejo mednarodno konkurenčnost slovenskih podjetij."

Ob tem je Škofič Klanjščkova izpostavila nekaj ukrepov, ki bi jih vlada morala implementirati za povečanje konkurenčnost. Po njenem mnenju bi bilo potrebno znižati stroške dela, s čimer bi preprečili beg možganov. "Trenutno imamo dovolj inženirskih kadrov, ki lahko te projekte izvajajo. Dejstvo pa je, da odhajajo v tujino, saj tam dobijo bolje plačane službe in večje priložnosti," je dejala.

Olajšave za raziskave in razvoj se ne smejo krčiti ali celo ukiniti, izboljšati pa je potrebno tudi regulativno okolje, je sklenila. "Ljudje se morajo v našem gospodarskem okolju počutiti varno. Pogledati moramo, kaj lahko lokalno naredimo za zmanjšanje administrativnih bremen, le tako bomo lahko vplivali na razvoj gospodarstva."

Deloitte Slovenija je v anketi o vlaganjih v raziskave in razvoj 2016 družbe Deloitte sodeloval drugo leto zapored. To je sicer že peta izdaja ankete na srednjeevropski ravni. V njej je tokrat sodelovalo 10 držav, na vprašanja pa je skupaj odgovarjalo več kot 400 anketirancev, večinoma iz davčnih oddelkov podjetij.