Pred obravnavo novele zakona o državni upravi posvet o informacijski družbi in državni informatiki

Novela zakona o državni upravi, ki ga je vlada sprejela na seji 26. maja, med drugim predvideva prenos direktorata za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. Vladno novelo zakona bo v torek po skrajšanem postopku obravnaval odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Kot je uvodoma povedal minister Koprivnikar, morajo pri implementaciji pomembnih strateških dokumentov, kot so strategija razvoja javne uprave, strategija razvoja informacijske družbe ter strategija kibernetske varnosti, sodelovati različni resorji in deležniki. Osnovni pogoj za uspeh na področju digitalne transformacije pa je konsolidacija zdaj razpršenih državnih računalniških omrežij. Prenos direktorata na ministrstvo za javno upravo naj bi tako prispeval k bolj učinkovitemu in usklajenemu izvajanju nalog na tem področju.

Centralizacija področja je po mnenju Koprivnikarja med drugim pomembna tudi za učinkovitejše sodelovanje med državo in industrijo, ki bo prineslo "čim boljše rešitve uporabnikom javnih storitev ter čim boljše priložnosti za razvoj IT industrije in širšega področja digitalizacije". Da bi bila infrastruktura celovita, javno dostopna, temelječa na odprtih standardih ter odprta za vse možne tehnologije in uporabe, je po besedah Koprivnikarja smiselno, da področje centralno upravljajo.

Pobuda za prenos direktorata za informacijsko družbo na ministrstvo za javno upravo je sicer prišla z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Kot je povedal državni sekretar na omenjenem ministrstvu Tomaž Boh, je okvir ministrstva za izobraževanje ožji od tega, kar naj bi pokrivala informacijska družba. "Ministrstvo za javno upravo se je pojavilo kot eni izmed pomembnih in primernih področij, saj pokriva več področij delovanja družbe," je pojasnil.

Boh se je strinjal s Koprivnikarjem, da se bo moral direktorat za informacijsko družbo za učinkovito izvedbo aktivnosti in implementacijo vseh treh strategij tako kadrovsko kot tudi finančno okrepiti. Znotraj ministrstva za javno upravo naj bi bilo po mnenju Boha zagotavljanje sredstev, ki jih direktorat potrebuje za uresničevanje teh ciljev, bistveno lažje dosegljivo, kot na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kot je še povedal Koprivnikar, so si na ministrstvu zastavil cilj, da za področje državne informatike namenijo 100 milijonov evrov letno. Leta 2014 so 84 odstotkov tega denarja porabili za vzdrževanje obstoječe funkcionalnosti. Po koncu centralizacija pa želijo ta odstotek zmanjša na 47 odstotkov, s čimer bi imeli po besedah ministra na voljo več kot 50 milijonov razvojnih sredstev.

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo je ob današnjem dogodku pripravila protestno izjavo za javnost s šestimi zahtevami, ki so jih naslovili na vlado in resorje, pristojne za različna področja digitalizacije Slovenije. Izjavo so predstavili na današnjem posvetu, nato pa dogodek protestno zapustili.

Kot so zapisali v mreži, je bil današnji posvet organiziran "rokohitrsko, brez jasnih programskih izhodišč in ciljev ter s politično vsiljeno predstavo o resorski istovetnosti informacijske družbe in državne informatike."

Po njihovem mnenju pa sta problematična tudi necelovito obveščanje deležnikov o posvetu in njegova časovna umestitev tik prek obravnavo novele zakona o državni upravi. Nevladne organizacije zato menijo, da je dejanski namen posveta pridobiti javno legitimnost za že oblikovano odločitev vlade o prenosu direktorata za informacijsko družbo. Ta odločitev pa je po njihovem mnenju sprejeta brez jasne vizije in s pomanjkljivi argumenti.

Kot so še dodali, "informacijska družba predstavlja horizontalni preplet izobraževanja, človekovih pravic, kulture, znanosti, demokracije in je kot takšna preveč pomembna, da bi bilo prepuščeno ministrstvu, ki je pristojno za državno informatiko oz. javno upravo": "Več kot očitno je, da se vlada ne zaveda posledic neustreznega umeščanja resorja informacijske družbe za nadaljnji razvoj države Slovenije."

Do potez ministrstva pa so kritični tudi v zavodu Državljan D. S tem, ko je ministrstvo javno razpravo organiziralo šele po pritisku strokovne in aktivne javnosti, je po mnenju zavoda pokazalo, "da javno razpravo razume kot nujno zlo in ne kot sestavni del sprejemanja zakonodaje".

"Hkrati z organizacijo javne razprave ministrstvo predloga zakona ni umaknilo iz hitrega postopka sprejemanja, kar razumemo kot ignoriranje izraženega mnenja in ignoriranje argumentov strokovne javnosti, ki je že pred tem javno opozorila na problematičnost takega upravljanja z državnimi organi na področju informacijske družbe," pravijo.

Ob tem v zavodu dodajajo, da se morata civilna in strokovna javnost do takih potez jasno in glasno opredeliti, jih obsoditi in od odgovornih zahtevati, naj s takim delovanjem prekinejo. "Hkrati pozivamo strokovno in civilno javnost, naj svoje legitimitete ne podeljuje samovoljnim politikam, ki v Sloveniji na področju informacijske družbe vladajo že vse predolgo," so še zapisali.