Dvajset let ljubljanske fakultete za računalništvo

Za izvajanje študijskih programov ter znanstvenoraziskovalno delo na področjih računalništva in informatike je najprej skrbela Katedra za računalništvo in informatiko, ki je bila do leta 1996 ena od desetih kateder na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo.

Razvoj računalništva v svetovnem merilu je bil bliskovit, odpirala so se nova področja raziskovanja in število študentov se je povečevalo, zato je bila nujna drugačna organizacijska oblika, je pojasnil dekan fakultete za računalništvo in informatiko Nikolaj Zimic.

Člani Katedre za računalništvo in informatiko so tako pod vodstvom profesorja doktorja Dušana Kodeka izpeljali postopke, ki so pripeljali do ustanovitve samostojne fakultete. Prvi dekan fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) je leta 1996 postal Kodek.

V naslednjih 20 letih je število študentov močno naraslo. V študijskem letu 1996/1997 je bilo na FRI vpisanih 787 študentov, letos jih je 1288. Ko so se mnoge naravoslovno-tehniške fakultete spopadale z nizkim vpisom, so bili programi FRI ves čas polni. Od ustanovitve FRI do konca leta 2015 je študij na fakulteti uspešno zaključilo 3426 diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti.

V korak s časom je šlo tudi raziskovalno delo na FRI, ki danes poteka v okviru 19 raziskovalnih laboratorijev. Od tega je kar devet laboratorijev nastalo v zadnjem 20-letnem obdobju, še navajajo na fakulteti in dodajajo, da pomemben mejnik predstavlja tudi leto 2014, ko se je fakulteta preselila v novo stavbo FRI na Večni poti 113.

Predstojnik Laboratorija za računalniški vid na fakulteti za računalništvo Franc Solina je kot slavnostni govornik izpostavil, da danes ni več dovolj le znati uporabljati računalnik, ampak bi se vsakdo moral naučiti tudi programirati. Na ta način bi osvojil način razmišljanja, ki omogoča pravi izkoristek računalniških zmogljivosti.

Omrežni strokovnjak Ivan Pepelnjak iz slovenskega informacijsko tehnološkega podjetja Nil je dodal, da je treba študente učiti ne samo o najnovejših tehnologijah, ampak tudi o osnovah računalniške infrastrukture. Obenem se ob vsem skupaj po njegovih besedah ne sme pozabiti na etična vprašanja ter na ohranjanje stika z realnostjo.

Pepelnjak je poudaril tudi naraščajoči problem ignoriranja varnosti in zasebnosti s strani uporabnikov tehnoloških rešitev. Zato je izobraževanje še posebej pomembno. O računalniških vsebinah v izobraževanju je spregovoril tudi Zimic, ki poziva k ustrezni vključitvi računalništva že v osnovnošolske in srednješolske programe.

Rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik pa je ob vsem skupaj poudaril pomembno vlogo fakultete pri povezovanju znotraj univerze ter krepitvi internacionalizacije in sodelovanju z okoljem.

V okviru jubilejne slovesnosti so izdali tudi zbornik o zgodovini fakultete ter slovesno odprli nov študentski tehnološki pospeševalnik, ki so ga poimenovali Garaža. Slednji bo študentom omogočal stik z realnimi izzivi iz gospodarstva, je pojasnil prodekan za gospodarske zadeve Marko Bajec.