Medijska stroka za celovito prenovo medijske zakonodaje

Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je poudarila, da je društvo vedno konstruktivno sodelovalo pri pobudah za prenovo že zelo zastarelega medijskega zakona. Ta nosi letnico 2005 in v društvu novinarjev so danes že kar nekoliko naveličani vseh pobud, saj se doslej nobena še ni uresničila.

Odvetnik medijske družbe Pro Plus Cene Grčar je med drugim opozoril na prenormiranost aktualne zakonodaje. Po njegovih besedah bi bilo zakon o medijih treba vreči stran in ga začeti pisati na novo. Biti pa bi moral kratek in jedrnat, je poudaril.

Da si prav takšnega zamišljajo tudi na ministrstvu za kulturo, je potrdil v. d. generalnega direktorja na direktoratu za medije Klemen Kraigher Mišič. Kot je pojasnil, je osnutek medijske strategije že spisan. Objavo predloga prenovljenega zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija je Kraigher napovedal za konec junija ali začetek septembra. Vzroke za dosedanje stalno odlaganje prenove medijske zakonodaje pa Kraigher bolj kot v politiki vidi v lobijih.

Njegovi sogovorniki so bili povečini skeptični do tega, da bi novo zakonodajo lahko dobili še v aktualnem mandatu. Je pa strokovnjak za medije Marko Milosavljević ob tem poudaril, da si morda niti ne želimo spreminjanja zakonodaje čez noč - vsaj ne na način, kot se je to denimo zgodilo na Poljskem.

Direktor Primorskih novic Rok Hladnik je potrdil, da zakonodaja ni odraz realnega stanja. Kot je poudaril, od države ne pričakuje nobene pomoči, pričakuje pa delujoči sistem, v katerem bodo pravila veljala za vse enako.

Sogovorniki so spregovorili tudi o določbi, ki ureja pravico do popravka. Strinjali so se, da ta, kot je urejena, v določenih primerih vodi do skrajnosti. Prenovljena zakonodaja bi zato morala upoštevati tudi vprašanje resničnosti popravkov oz. objave povsem neutemeljenih popravkov.

Med novostmi, ki bi jih po njenem mnenju morala vsebovati prenovljena zakonodaja, so omenili tudi način financiranja kakovostnega novinarstva. Po oceni Lesjak Tuškove bi bilo bolj kot konkretne medije smiselno financirati posamezne projekte novinarjev.