Intervju Podjetja 22.5.2016 11:00

Seljak iz Hidrie: V električni mobilnosti velik potencial za nova delovna mesta

pogovarjala se je Franja Zagorc

Ljubljana, 22. maja - V Hidrii so prepričani, da predstavlja električna mobilnost za Slovenijo velik potencial in da bi se lahko na tem področju uveljavili kot ena vodilnih držav. Tako bi lahko v prihodnjih letih ustvarili do 1000 delovnih mest, je v pogovoru za STA dejal predsednik poslovodnega odbora družbe Iztok Seljak in dodal, da potrebujemo za to nacionalni načrt.

Ljubljana. Direktor Hidrie Iztok Seljak. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Direktor Hidrie Iztok Seljak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana. Direktor Hidrie Iztok Seljak. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Direktor Hidrie Iztok Seljak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana. Direktor Hidrie Iztok Seljak. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Direktor Hidrie Iztok Seljak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Hidria veliko pozornosti posveča promociji zelene mobilnosti med različnimi deležniki, saj v tem vidi velik potencial za Slovenijo. Pri tem sodeluje z različnimi partnerji, med drugim z BMW Group Slovenija, Petrolom, Slovensko industrijo jekla, Zavarovalnico Triglav, Teslo Motors, NKBM, Microsoftom, Rotary Slovenija, Plan-netom, Avantcarom, Elektro Primorska/E3 in občinami Ajdovščina, Bovec, Idrija, Kobarid, Medvode in Tolmin.

Prihodnji petek organizirajo Dan zelene mobilnosti, v okviru katerega bodo v Spodnji Idriji z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc, predsednikom evropske platforme za transport iz BMW Stephanom Neugebauerjem in več drugimi visokimi predstavniki avtomobilske industrije odprli postaje za polnjenje električnih vozil, nato pa bodo v Idriji javno predstavili najboljše idejne zasnove in inovacije dijakov Gimnazije Jurija Vege Idrija s področja zelene mobilnosti prihodnosti.

Odpiranje električnih polnilnih postaj bodo nadaljevali v začetku junija v Tolminu in Bovcu, postaviti pa jih želijo vzdolž celotne t. i. nove keltike, to je na cesti Bovec-Kobarid-Tolmin-Spodnja Idrija-Idrija, pa tudi v Ajdovščini in Medvodah. Postavljene bodo na robu Triglavskega narodnega parka.

Seljak ocenjuje, da se lahko glede postavitve električnih polnilnic na avtocestnem križu primerjamo z ostalimi državami v Evropi, s takšnimi aktivnostmi, kot je Zelena keltika, pa zavzemamo vodilne položaje. "Redko so primeri v srednji Evropi ali širše, razen morda v Skandinaviji, da bi bile regionalne ceste tako gosto opremljene z električnimi polnilnicami," je dejal.

Da bi Slovenija na tem področju postala vodilna država, je treba imeti po njegovem mnenju jasen nacionalni načrt razvoja podpornega omrežja za polnjenje električnih vozil, ki počasi že nastaja. Za to bo verjetno potrebna neka oblika javno-zasebnega partnerstva, pomagale pa bi tudi dodatne spodbude ali olajšave države za podobne zasebne projekte, npr. ob trgovskih centrih in hotelih, je pojasnil.

Avtomobilska industrija v Sloveniji zaleže za približno 20 odstotkov izvoza blaga in 11 odstotkov BDP. Seljak ocenjuje, da imamo kritično maso kompetenc na področju elektroindustrije, vendar opozarja, da pri tem ne gre le za vozila in avtomobilske tehnologije, ampak za številne servisne dejavnosti, npr. telekomunikacije in različne IT storitve. Pomembna naloga se mu zato zdi ožje avtomobilsko jedro nadgraditi s ponudniki storitev, ki so na to vezani.

Niša na področju elektromotornih pogonov v Evropi je trenutno težka 200 milijonov evrov, saj je še na samem začetku, prodaja električnih vozil pa v povprečju prestavlja manj kot odstotek celotne prodaje, je navedel Seljak. Ob pričakovanjih, da bodo električna vozila leta 2020 predstavljala pet do deset odstotkov celotnega parka novih vozil, bo ta niša dosegla že okoli dve ali tri milijarde evrov prodaje.

"Od nas je odvisno, kako se bomo znali pozicionirati, organizirati in nadgraditi obstoječe kompetence," je dejal Seljak in ocenil, da bi lahko v Sloveniji na tem področju v prihodnjih petih letih ustvarili do 1000 delovnih mest, tako v industriji kot na to vezanih storitvenih dejavnostih.

Zgled za to vidi v Norveški, ki se je poslužila različnih olajšav, npr. pri nakupu električnih vozil za podjetja in posameznike, in spodbud, kot je možnost vstopa v mestno jedro samo za električna vozila in njihovo brezplačno parkiranje v mestih. Delež električnih vozil v prodaji je pri njih tako dosegel že okoli 20 do 25 odstotkov. "Njihov BDP je v veliki meri vezan na nafto, vendar se pri tem niso ustavili in učinki tega so zelo veliki," je dejal.

V Sloveniji bi morala vlada in pristojna ministrstva po njegovem mnenju govoriti o projektu E-Slovenija ali I-Slovenija kot inteligentna Slovenije. Slovenija se mu zdi glede na velikost in geografsko lego idealen primer za razvoj električne mobilnosti. "Imamo relativno kratke razdalje in majhno število v povprečju prevoženih kilometrov, 70 do 80 odstotkov avtomobilov prevozi manj kot 30 kilometrov na dan, kar je idealno za električno mobilnost," je povedal.

"V tem smislu bi bilo treba postaviti strategijo, da želimo do leta 2020 ali 2025 postati ena najbolj naprednih držav na področju električne mobilnosti v svetu, in za to vzpostaviti osnovne pogoje," je dejal Seljak in poleg električnih polnilnic omenil še nujnost intenzivnega iskanja investicij, tudi tujih podjetij iz energetske in avtomobilske industrije. "Nuditi jim moramo posebne pogoje, da bodo delali v Sloveniji," je dodal.

V okviru projekta Summit 100 si skupaj z Združenjem Manager prizadevajo tudi za elektrifikacijo avtoceste München-Salzburg-Ljubljana-Beograd-Skopje-Istanbul, v kar sta se že vključila gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo. V tej luči je pomemben tudi projekt prostega pretovora blaga iz Grčije v Makedonijo in nato naprej na Hrvaško.

"Cilj tega je, da na tem zelenem koridorju v skladu z evropskimi pravili hkrati realiziramo še prost pretok blaga s tovornjaki, da se ne bi več ustavljali na vsaki nacionalni meji in povzročali dolge kolone. Pokazati želimo, da je možno regijo Zahodnega Balkana videti ne le kot sestavni del problema, ampak kot sestavni del rešitve za gospodarsko rast. Zakaj bi bila Silicijeva dolina samo v Kaliforniji, zakaj ne bi mogle take prebojne ideje prihajati tudi iz te regije?" se sprašuje Seljak.

Hidria se je lani sicer uspešno prestrukturirala in dezinvestirala, vse moči pa fokusirano usmerja v področja z velikim potencialom rasti, npr. zeleno mobilnost. Lani so na ravni skupine ustvarili okoli 220 milijonov evrov prihodkov, EBITDA pa naj bi lani in letos narasel za več kot deset odstotkov. "Imamo zelo močan denarni tok, ki je pomemben z vidika reinvestiranja v tehnologije prihodnosti, v zadnjem obdobju pa smo sklenili za več kot 300 milijonov evrov novih pogodb za čas po letu 2018," je spomnil Seljak.