Za razvoj informacijske družbe potrebujemo sodelovanje in zavedanje odločevalcev

Po besedah direktorja direktorata za informacijsko družbo Marjana Turka je razvoj informacijske družbe interdisciplinarni oz. medsektorski problem. Ko govorimo o digitalizaciji ne moremo govoriti le o industriji na eni strani ali javnih storitev na drugi, temveč tudi o izobraževanju prebivalstva, digitalnem opismenjevanju, digitalnih veščinah, o ustvarjanju zaupanja v storitve informacijske družbe, v kibernetski prostor, je izpostavil Turk.

Sodelovanje je problem tudi na ravni državne uprave, kjer ni sistematičnega, centralnega vodenja digitalizacije. To po besedah Turka pomeni hude težave pri usklajevanju pri pripravi zakonodaje, projektov, zasledovanju razvojnih ciljev. "Po njegovem mnenju je obdobje do leta 2020 čas, ko se moramo nujno organizirati na način, da bomo lažje centralno usmerjali zelo skromna sredstva za digitalizacijo."

Izkušnje po Evropi namreč po besedah Turka kažejo, da so pri razvoju e-uprave uspešne države, "ki jim uspe najbolj centralizirano vzpostaviti standarde interoperabilnosti, centralizirati podatkovne baze in infrastrukturo." Predvidena selitev direktorata za informacijsko družbo na ministrstvo za javno upravo je korak v to smer, je menil Turk.

Predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf je po drugi strani poudaril, da podelitev pooblastil enemu ministru ni korak v pravo smer, saj bi se morala celotna vlada zavedati, kako je potrebno delovati. "Če hočemo imeti konsenz v družbi, moramo imeti znotraj vlade sodelovanje na najvišji ravni," je dejal. Poleg tega se mora skupno mnenje oblikovati tudi v industriji. Problem vidi tudi v tem, da s strani civilno-družbenih organizacij ni zagovorništva.

Da v državi "ne razmišljamo dovolj, kje so sive lise in kako bi jih lahko zapolnili," je izpostavil vodja SI-Cert Gorazd Božič. Eno izmed takšnih področij so denimo digitalne tehnologije. Potrebujemo zavedanje na najvišjih ravneh države, da je to pomembno, da je treba v to investirati, "ker če ni podpore na vrhu, se nekje ustavi."

Eden izmed problemov, ki ga zaznava Božič je tudi odsotnost ustreznega vrednotenja rezultatov. "Ker ni evaluacije, ne vemo, katere rešitve delujejo ter se iz tega ničesar ne naučimo," je povedal.

Po mnenju Aleša Špetiča, ki se mu je minuli teden zaključil mandat glasnika digitalnih tehnologij, so na mnogih področjih stvari sicer dobro zastavljene, a se jih ne izvaja. Kot je pojasnil, statistike kažejo, da imamo eno najboljših e-uprav po številu stvari, ki smo jih implementirali, pada pa število njihovih uporabnikov. "Pozornost se umerja v to, da bomo dobili še neko digitalno storitev, problem pa je, da obstoječih tehnologij, ne spodbujamo dovolj," je poudaril Špetič.

Kot je dejal, se javno zavedanje počasi izboljšuje, kar pa bi bilo potrebno še pospešiti, a pristojno ministrstvo za to ne naredi ničesar. Samo z javnim pritiskom se bodo zadeve začele počasi spreminjati, je menil.

Informacijska družba bi morala namreč po mnenju Špetiča v družbi dobiti takšno zavedanje, kot jo ima ekologija. "Dokler se to ne zgodi, je najboljši način, da zagotavljamo storitve, vedenja, ki bodo ljudem lajšala življenje, da jih bodo radi uporabljali."