Potočnik: Razvoj moramo ločiti od rabe virov in vpliva na okolje

Krožno gospodarstvo pomeni sistemsko spremembo, je poudarila programska direktorica in gostiteljica konference o prehodu v krožno gospodarstvo Ladeja Godina Košir. "Obstoječi poslovni cikel je nevzdržen ne le z okoljskega, ampak tudi gospodarskega vidika," je poudarila in dodala, da moramo vire ohranjati v ciklu porabe in proizvodnje, kakor dolgo je mogoče.

Po oceni Evropske komisije lahko krožno gospodarstvo podjetjem prinese do 600 milijard evrov neto prihrankov oziroma osem odstotkov njihovega letnega prometa in ustvari 70.000 delovnih mest v EU do leta 2035.

V Ljubljani se zato na pobudo platforme Circular Change danes odvija mednarodna konferenca na temo prehoda v krožno gospodarstvo, dogajanje pa se je začelo s poslovnim zajtrkom AmCham, kjer je bil osrednji govornik Potočnik. Kot je poudaril, imajo prav vse razvite družbe danes previsok ogljični odtis. "Imamo tehnologijo in v naših državah se bo zgodila sprememba," je prepričan.

V 20. stoletju se je prebivalstvo povečalo za 3,7-krat. Ob tem pa se je letna poraba gradbenih materialov povečala za 34-krat, poraba rud in mineralov za 27-krat, fosilnih goriv za 12-krat in biomase za 3,6-krat. Poraba materialov se je okrepila za osemkrat, izpusti toplogrednih plinov pa 13-krat.

Socialno-tehnični sistem se mora gibati znotraj obstoječega ekosistema. "To vemo, a je pogosto v nasprotju z našimi kratkoročnimi interesi," je izpostavil Potočnik.

Vendar je opozoril, da se viri dražijo. V nemški proizvodni industriji je danes delež stroškov virov v celotni strukturi stroškov 47-odstoten in se skozi leta povečuje. Ob tem vse več držav postaja neto uvoznic virov.

"Če hočemo obdržati industrijo v Evropi, moramo zmanjšati porabo virov," je bil jasen Potočnik. Gospodarski razvoj moramo ločiti od rabe virov ter vplivov na okolje in zdravje. V Evropi se trenutno dogaja relativno ločevanje - poraba virov raste počasneje od gospodarstva. Potrebovali pa bi absolutnega, je izpostavil.

Potočnik je izpostavil jasne trende v svetovnem gospodarstvu: tako največji svetovni trgovec Alibaba nima trgovin. Največji taksi prevoznik Uber nima avtomobilov. Največji ponudnik turističnih nastanitev Airbnb pa nima v lasti nobenih nepremičnin, je le nekaj primerov, ki jih je izpostavil.

Na poti v brezogljično gospodarstvo bomo morali biti pozorni na veliko več kot le izpuste toplogrednih plinov, je še menil Potočnik. "Ključno bo, kako bomo upravljali z zemljo, vodo in materiali," je poudaril. "Odgovornost nosimo vsi, individualno in kolektivno," je še spomnil udeležence zajtrka.

V razpravi, ki je sledila, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič menila, da bo ključno vzpostaviti zavedanje o teh vprašanjih, to pa je mogoče doseči skozi izobraževanje, raziskovanje in znanost. "Imamo globalno populacijo mladih, ki je digitalizirana, odprtih glav. Meje planeta vidijo povsem drugače," je izpostavila in poudarila, da je pri teh mladih treba vzpostaviti zavedanje za prihodnost.

Ljubljanska podžupanja Tjaša Ficko je menila, da je ljudem potrebno ponuditi alternativo. Ljubljana se ponaša z nazivom Zelene prestolnice Evrope 2016, a pri snovanju ukrepov od začetka v Ljubljani ni bila le ideja zelenega, ampak želja po višji kakovosti življenja. "Ne živimo v popolnem mestu, imamo še veliko izzivov, a smo ponosni" na naslov, je dejala.

Predsednik uprave Banke Koper Giancarlo Miranda je poudaril, da je za banke ključno vprašanje, ali je poslovni model njihove stranke dovolj zdrav, dovolj dober in dovolj krožen, da je mogoče sklepati, da bo uspešen. "Ključno je vprašanje, kakšen bo za banko izkupiček," je pojasnil.

Ob tem pa je poudaril, da se dobra banka uči od družbe, sveta, od ljudi. Dobra banka ima senzorje, s katerimi zaznava, kaj se dogaja v svetu, in to upošteva v svojem poslovanju.