Filli za STA: Dojemajo nas kot kakovostne in aktualne

"Zaradi pritožb, ki po različnih poteh prihajajo v zavod, smo pogosto pod vtisom, da radiotelevizija ne deluje dobro in da so uporabniki nasploh nezadovoljni z nami," je dejal Filli. Pozitivni rezultati obeh javnomnenjskih raziskav o zadovoljstvu gledalcev in poslušalcev, ki sta ju naročila Radiotelevizija Slovenija (RTVS) in ministrstvo za kulturo, so ga zato prijetno presenetili. "Gledalci prvi program televizije vidijo kot verodostojen, ažuren, kakovosten in nepogrešljiv, drugi program pa dodatno povezujejo še s športnimi prenosi. Podobne atribute so pripisali tudi radijskim postajam in našemu multimedijskemu portalu," je navedel.

"Raziskavi sta potrdili, da javno službo izvajamo tako, kot je zamišljena in da ne iščemo bližnjic do občinstva z napačnimi pristopi," je rezultate komentiral Filli. Dodal je, da zato "niso ne razočarani ne prizadeti, ker so anketiranci povedali, da zabavne programske vsebine v večji meri iščejo pri drugih medijih".

Filli se je izrekel proti temu, da bi se RTVS zaradi medijske konkurence in želje po večji gledanosti zatekel h komercializaciji televizijskih in radijskih programov: "To preprosto ni poslanstvo javne radiotelevizije. Naša naloga je, da zagotavljamo vsebine, ki so v javnem interesu, in to s poudarkom na kulturi, izobraževanju ter na programih za otroke, mlade in tudi invalide."

Kot nacionalna RTV hiša so po Fillijevih besedah dolžni ponuditi vsebine, ki sicer ne morejo doseči velike poslušanosti ali gledanosti. "Vendarle pa ponujamo tudi vsebine, kot sta razvedrilo in šport, za katere pa upravičeno pričakujemo, da bodo deležne velike gledanosti. Podatki kažejo, da smo pri tem uspešni - naši petki in sobote zvečer so zmagoviti. Tudi športni prenosi dosegajo veliko gledanost, osrednji radijski programi pa v celoti visoko poslušanost," je razkril.

Reševanje problematike prekarnih delavcev je zagotovo projekt, ki bo letos najbolj zaznamoval poslovanje RTVS. "V prvih treh mesecih letos smo redno zaposlili skoraj 250 stalnih pogodbenih sodelavcev iz vrst novinarjev in tudi z drugih področij dela. Ostalo je še nekaj več kot 100 pogodbenih sodelavcev, ki pa ne izpolnjujejo zaposlitvenih pogojev," je pojasnil Filli.

Med slednjimi je največ novinarjev, ki pa imajo po novem status samostojnega novinarja in so z RTVS podpisali novo pogodbo o sodelovanju. "Nekateri pogodbeni sodelavci so šele naknadno pridobili pogoje, zato jih tudi nismo vključili v načrt zaposlovanja iz lanske jeseni. Njihove zaposlitve zato načrtujemo v drugi polovici letošnjega leta ali v začetku prihodnjega," je napovedal.

Koordinacija novinarskih sindikatov in sindikat radiodifuznih delavcev sta se po Fillijevih besedah dejavno vključila v reševanje problematike prekarnih delavcev. "Nekaj konfliktih situacij med sindikatoma in vodstvom je nastalo prav zaradi sodelavcev, ki naknadno pridobivajo pogoje, vendar jih sporazumno rešujemo. Sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev pa se je umaknil iz projekta in prekinil sodelovanje z vodstvom," je dejal.

Zaposlitev prekarnih delavcev je letos plačno maso povečala za okoli 1,3 milijona evrov. "Letos smo dodatna sredstva zagotovili iz kapitalskih naložb, od leta 2017 pa bodo del rednega poslovanja," je dejal Filli. Ob tem je opozoril na neusklajenost med obsegom javne službe, ki jo zakon nalaga RTVS, in sredstvi iz naslova rtv-prispevka, ki jih ima za to na razpolago.

"Zaradi neusklajenosti smo morali v preteklih letih program nekoliko osiromašiti, in to ne po obsegu, pač pa po njegovi zahtevnosti. Največ krčenj je bilo na igranem in dokumentarnem programu," je opozoril Filli. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo s kadrovsko sanacijo in postopnim prestrukturiranjem v prihodnje toliko privarčevali, da bodo lahko znova povečali obseg zahtevnejše produkcije.

"Proces je postopen, saj bi bila hitrejša izpeljava mogoča le v primeru, če bi radikalno posegli v število zaposlenih in odpuščali. Letos smo se lotili odpuščanja na mehek način, kar naj bi do konca leta prineslo realno zmanjšanje števila zaposlenih za pet odstotkov," je napovedal Filli. Pojasnil je, da letni proračun RTVS znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer rtv-prispevek prinese okoli 92 milijonov evrov.

"Razrez rtv-prispevka pokaže, da slabih osem evrov namenimo televiziji, tri evre radiu, en evro za avtohtone narodne skupnosti, ostala sredstva pa gredo za multimedijski center, orkestre, založništvo in druge dejavnosti," je dejal Filli. Zakonodaja po njegovih besedah ne določa razreza rtv-prispevka, pač pa se je taka razdelitev uveljavila skozi leta.

Delež sredstev, ki jih RTVS pridobi na trgu, se je v zadnjih letih zmanjšal. "Sprva zaradi upada oglaševanja, ki je bil posledica gospodarske krize, kasneje pa tudi zaradi novih komercialnih igralcev na medijskem trgu, ki so odvzeli del oglaševalskega kolača," je pojasnil Filli. Zakonodaja bi zato po njegovih besedah morala RTVS dati več manevrskega prostora pri drugih tržnih dejavnostih, poleg oglaševanja.

"Vsa sredstva, ki jih pridobimo iz tržne dejavnosti, namenimo javni službi," je poudaril Filli. Ob tem se je zavzel za poenostavitev zakona o RTVS. "Zakon bi moral radioteleviziji omogočiti večjo fleksibilnost, da bi lahko programsko ponudbo še bolj prilagodila potrebam gledalcev in poslušalcev, še posebej pa uporabnikom digitalnih tehnologij in novih storitev." Glede novega predloga novele zakona o medijih o kvotah slovenske glasbe pa meni, da je tudi tokratna dikcija "nekoliko zapletena, je pa sprejemljiva in ne bo povzročila težav".

"Po dolgem času bi se morali tudi resno vprašati, kateri so programi, ki delujejo v javnem interesu, kaj naj se zagotavlja iz rtv-prispevka in kakšna je vloga drugih medijev, ki imajo naravo javne službe na regionalnem nivoju," je glede potrebnih sprememb medijske zakonodaje opozoril Filli. Izpostavil je tudi vselej aktualno vprašanje imenovanja programskega in nadzornega sveta, da bi bil vpliv politike čim manjši.

Ob tem se je zavzel tudi za večjo prepoznavnost funkcije varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, ki ga dojema kot pomembno stično točko med zavodom ter gledalci in poslušalci.

Okoli sedem milijonov evrov vredno gradnjo novega multimedijskega središča informativnih programov, t. i. news centra, ki bo pod eno streho združil vsa informativna uredništva RTVS, Filli označuje za eno največjih sprememb v zavodu v zadnjih letih: "Center je velik izziv, ki bo informativnim vsebinam na vseh platformah prinesel dodano vrednost. Potrebno bo spremeniti način dela in se intenzivneje lotiti multimedijskega sodelovanja." Začetek gradnje je predviden za letošnjo jesen, vselitev pa za konec leta 2018.

Generalni direktor RTVS sicer, kot je pojasnil, radio redno in veliko posluša v avtomobilu, televizijo običajno pogleda zvečer, naključno in neorganizirano pa prebira tudi spletni portal RTVS.

"Pri poslušanju radia me kdaj zmoti izbor glasbe, kar je verjetno posledica zapolnjevanja kvot. Na televiziji pa me največkrat zmoti, da informativni program daje prednost negativnim vsebinam. Oddaje bi se morale začeti s pozitivno novico. Vendarle se v državi vsak dan zgodi tudi kaj pozitivnega," je še v pogovoru za STA dejal Filli.