Sto ljubljanskih študentov bo gradilo avtonomno jadrnico

Na Univerzi v Ljubljani so se odločili projekt podpreti, ker gre za "izziv, ki je zanimiv, nenavaden ter zelo zahteven", je na današnjem dogodku ob najavi projekta povedal prorektor univerze Goran Turk.

V okviru Mictrontrasat challenge, ki poteka od leta 2005, je namreč jadrnico poskušalo izdelati že okoli 15 do 20 svetovnih univerz, vendar nobeni izmed njih ni uspelo niti izpluti, so pojasnili na predstavitvi projekta.

Projekt po Turkovih besedah predstavlja učinkovito promocijo za univerzo, poleg tega pa je njegova vrednost tudi v tem, da združuje študente različnih fakultet.

Pri gradnji jadrnice bodo namreč sodelovali študenti petih fakultet Univerze v Ljubljani, in sicer Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za strojništvo.

Za celoten projekt bodo potrebovali okoli 150.000 evrov, ki jih bodo študenti pričeli iskati v prihodnjih dneh. Glavni partner projekta, podjetje Ocean Tec, pa bo brezplačno izdelalo jadrnico v tržni vrednosti 45.000 evrov.

Z delom za projekt so začeli pred približno tremi meseci, trenutno pa je v igri okoli pet različnih konceptov jadrnice. V tej fazi iščejo strokovnjake in se posvetujejo z mentorji. "Ker tega še nihče ni naredil, gre za raziskovanje v pravem pomenu besede," je poudaril vodja Zavoda 404 Rok Capuder. Študentom pri projektu že pomagajo tudi meteorolog Jure Jerman, nekdanji selektor jadralske reprezentance Ivan Štravs in jadralec Andraž Mihelin.

Jadrnico nameravajo izdelati v naslednjih desetih mesecih, nato bo sledila testna plovba v Jadranskem morju. Začetek poti čez Atlantik je odvisen tudi od vremenskih razmer, predvideno pa je, da bo jadrnica izplula čez dve leti, je dejal Capuder.

S konkurenco se po besedah študentke fakultete za elektrotehniko Neže Đukić, ki sodeluje v projektu, ne bodo ukvarjali. "Če bomo dosegli to, da bo naša jadrnica celotno pot preplula, bo že to kar velik dosežek."

Jadrnica, ki po navodilih organizatorja v dolžino ne sme meriti več kot 2,4 metra, bo morala kljubovati vsem vremenskih razmeram. Za pot bo predvidoma potrebovala tri mesece. Ker pa časa poti čez Atlantik ne morejo natančno napovedati, bodo morali najti inovativen način za zagotavljanje energije jadrnice po celotni poti, kar je eden izmed večjih izzivov projekta, je poudaril študent fakultete za matematiko in fiziko Anže Nunar.

Študenti so sicer razdeljeni v osem skupin, pri čemer vsaka skrbi za določeno področje. Skupina za načrtovanje plovbe se denimo ukvarja z analizo vremenskih razmer, pripravlja poročilo o tovornem prometu in tako išče optimalno pot jadranja, je pojasnila Đukićeva.

Skupina za oblikovanje bo med drugim morala poskrbeti, da bodo vsi elektronski deli zaščiteni pred visokimi valovi. Poleg tega bo morala jadrnica vse podatke obdelati sama in jih vsakih šest ur prek satelitov poslati v bazo, za kar bo skrbela skupina za komunikacijo. Eden izmed večjih izzivov bodo tudi senzorji, od katerih bo odvisna pot jadranja. V projektu je treba po Capudrovih besedah upoštevati tudi faktor sreče, ki pa ga bodo z znanjem poskušali zminimalizirati.