"Dober kritik išče ravnotežje med teoretično podkovanostjo in osebnim slogom"

Ljubljana, 7. aprila - Tanja Petrič je literarna kritičarka in prevajalka, ki deluje kot samozaposlena na področju kulture. Lansko leto je prejela prestižno Stritarjevo nagrado za obetavno kritiško pero, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Kljub temu da je prejela nagrado za mlado kritičarko, pa kritike piše že vse od leta 2002.

Ob prejemu Stritarjeve nagrade je Tanja vzbudila pozornost javnosti z opozarjanjem na slab položaj literarnih kritikov v Sloveniji. "Kritiki in kritičarke so v vsakem pogledu glede na delo, ki ga opravljajo, precej podplačani. Gre namreč za honorarje med 40 in 150 evrov bruto, kar je podcenjujoče malo za pisanje kritike, ki je kompleksno in dolgotrajno delo," meni Tanja.

Problem sicer vidi v vrednotenju avtorskega dela nasploh. Velikokrat se slednje namreč "šteje" le po številu besed oziroma znakov, pri čemer je ovrednoten tako rekoč le neposredni akt tipkanja in končnega zapisa besedila, ne pa tudi poglobljeno branje, oblikovanje tez, sestavljanje koncepta, izpisovanje citatov in misli ter vse ostalo, kar ni neposredno merljivo.

Dober kritik mora po njenem mnenju loviti ravnotežje med teoretično podkovanostjo in osebnim slogom, s katerim začini svojo kritiko in jo približa bralstvu. V prvi vrsti je kritika namreč ocena knjige, namenjena javnosti. Pri tem se mora kritik soočati tudi z morebitnim negativnim odzivom avtorja recenziranega dela. "Če želiš knjige argumentirano vrednotiti, nima smisla razmišljati o tem, kakšen bo odziv. Večina avtorjev in avtoric se zaveda, da gre objavljena knjiga svojo pot," poudarja Tanja ter dodaja, da so tovrstne negativne izkušnje redke.

Literarne kritike in članke s področja književnosti in kulture objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Delovih Književnih listih, Bukli, Večerovi Čitalnici, v preteklosti pa še v Pogledih, Magu, Spektru, Dialogih, na Airbeletrini, na portalu in v tiskani ediciji Življenje na dotik, projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, in drugod.

Tanja meni, da je Evropska unija z določenimi odločilnimi ukrepi poskrbela za večjo vidnost nekaterih do nedavnega bolj "skritih" akterjev literarnega polja, kot so denimo prevajalci. V knjigah, ki prejmejo evropsko subvencijo, mora biti na vidnem mestu navedeno prevajalčevo ime, po novem pa poleg avtorjeve predstavitve tudi kratka biobibliografija prevajalca.

Opaža, da so v tem smislu, če že ne pri finančnem vrednotenju, v zadnjem času bolj osveščeni tudi slovenski založniki. "V preteklosti so bili prevajalci potisnjeni na neopazna mesta v kolofonih, včasih so jih celo 'pozabili' navesti, zdaj pa jim je uspelo priti že na naslovnice. Zdi se mi, da je njihova vloga vedno bolj priznana, čutim napredek," dodaja.

Tanja je sicer iz nemščine prevedla številne znane avtorje in avtorice nemškega govornega prostora, kot so Milena Michiko Flašar, Boris Groys, Durs Grünbein, Felicitas Hoppe, Anna Kim, Sarah Kirsch, Friederike Mayröcker, Robert Menasse, Herta Müller, Judith Nika Pfeifer, Stefan Schmitzer, Bruno Vogel, Richard Wagner, Mario Wirz, Christian Uetz idr. Na svojo prevajalsko pot je stopila s prevodi poezije, za katere je leta 2011 prejela prevajalsko nagrado Lirikonov zlat v Velenju.

Ukvarja pa se tudi z uredniškim delom. Od 2008 do 2015 je urejala tiskane publikacije mednarodnega literarnega festivala Vilenica, od leta 2011 pa soureja publikacijo Litterae Slovenicae, zbirko prevodov slovenske književnosti v tuje jezike, ki jo Društvo slovenskih pisateljev izdaja že več kot petdeset let, in je bila kot izjemen uredniško-prevajalski projekt leta 2012 odlikovana z Lavrinovo diplomo.

Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa poziva k prijavi na razpis za literarne prevode. Glavni cilji podpore za omenjene projekte so podpiranje kulturne in jezikovne raznolikosti v EU in drugih državah in spodbujanje nadnacionalnega kroženja visokokakovostnih literarnih del. Zainteresirani se lahko prijavijo do 27. aprila. Več informacij je na voljo na spletni strani Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji.