"Če ne bo kmeta, tudi zdravja ne bo"

Odločitev za ekološka vina je bila deloma pragmatična, kot pravi Matjaž. Zavedali so se, da so premajhni za grosistično prodajo, obenem pa imajo vinograde v idealnih legah pohorskega pobočja. Tako so se potem tudi na podlagi povratnih informacij kupcev preusmerili v ekološko pridelavo grozdja. "Trenutno smo eni največjih vinarjev na Štajerskem, ki imamo prijavljeno ekološko pridelavo," dodaja.

Za svojo transformacijo v ekološko vinogradništvo, vzpostavitev znamke Frešer ter Konzorcija Ritoznojčan, v okviru katerega je povezal lokalne vinogradnike, je dobil nagrado inovativni mladi kmet leta 2015, ki jo podeljuje Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije.

Matjaž opaža, da ima poklic kmeta še vedno slabo konotacijo, "še vedno imamo ta socialistični pridih, da kmet naj ostane kmet oziroma po domače butec". Sam pa pričakuje, da se bo to spremenilo, saj bodo morali začeti potrošniki ceniti lokalno pridelavo hrane, če bodo želeli živeti zdravo. "Tisti, ki proizvaja, bo želel imeti končnega kupca, in obratno, med njima pa se bo vzpostavilo zaupanje. Potrošnik bo dobil dobro ceno in kakovost hrane, ki pa jo sedaj le težko dobi, saj so verige do končnega potrošnika predolge," ocenjuje Matjaž.

Ko je Matjaž vzpostavljal in prenavljal vinograde ter prostore, je uspešno črpal sredstva tudi iz raznoraznih razpisov, med drugim tudi evropskih. "Vseeno opažam, da je vedno manj pomoči in smo vedno bolj odvisni od sebe. Trg kot tak in država pa nam ne dajeta možnosti, da bi prodajali izdelke po vrednosti, tudi zato se prijavljamo na nepovratna sredstva. Vprašanje je, če bi se še prijavljali na razpise, v kolikor bi imeli možnost prodati naš kakovostni izdelek po normalni ceni, saj bi potem imeli dovolj kapitala, s katerim bi lahko investirali. Morda ne bi imeli velikih investicij, bile bi pa konstantne."

Četudi se Matjažu zdi trenutno trg precej nestabilen, se želijo v prihodnje širiti, tako s pridelovalno površino kot tudi prepoznavnostjo na trgu. "Želimo prodati čim več vina na dom, brez distributerjev, ter pripeljati ljudi v Ritoznoj in jim pokazati, da je Štajerska zelo lepa."

V Evropski uniji opozarjajo na demografske težave v kmetijskem sektorju, saj primanjkuje mladih kmetovalcev. Obenem se zavedajo, da za tem tičijo socialno ekonomski dejavniki, med njimi otežen dostop do zemlje in kreditov ter pomanjkanje infrastrukture. Evropska unija zato želi pomagati na tem področju, predvsem v okviru skupne kmetijske politike. Pri nas predstavlja Program razvoja podeželja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Med drugim se lahko dodatne informacije o mladih v agrarnem sektorju najde na spletni strani Evropskega sveta mladih kmetovalcev, ki deluje kot komunikacijsko orodje med mladimi kmetovalci in Evropsko unijo. Njihov glavni cilj je promocija mlajšega in bolj inovativnega agrikulturnega sektorja znotraj držav članic. V Sloveniji pa se lahko obrnete na Zvezo slovenske podeželske mladine.