Na pogovoru o krožnem gospodarstvu predvsem o povezovanju, sodelovanju
Ljubljana, 10. marca - Krožno gospodarstvo, ki ga želi spodbuditi Evropska komisija, ni le stvar EU ampak celotnega sveta, v svojem petletnem planu ga ima tudi Kitajska, je na dialogu z državljani o omenjenem ekonomskem modelu poudaril evropski komisar za okolje Karmenu Vella.
Model krožnega gospodarstva je po besedah Velle najlažje pojasniti v primerjavi s trenutnim, linearnim modelom. Pri slednjem gospodarstvo za izdelavo proizvodov porabi surovine, ko je proizvod dotrajan, ga uporabnik odvrže v smeti vključno z materiali, ki bi jih bilo mogoče še uporabiti, zaradi česar se porabi več surovin.
V krožnem, seveda ni to edini del modela, pa se iz zavrženih proizvodov vzame še uporabne materiale in se jih uporabi pri izdelavi novih. Tako se zmanjša poraba surovin, kar je po njegovih besedah še posebej pomembno za Evropo, "ki je bogata s človeškimi viri in znanjem, a revna na področju surovin".
Krožnega gospodarstva po komisarjevih besedah ni mogoče vpeljati le na enem segmentu gospodarstva, zato "moramo imeti široko perspektivo". In prej ko bo Evropa ta model vpeljala, bolje bo, saj bodo želela v prihodnosti vsa podjetja delovati po načelih krožnega gospodarstva.
Seveda je ob tem nemogoče pričakovati, da se bodo vsi segmenti gospodarstva krožnemu gospodarstvu prilagodili enako hitro, pomembno pa je, da se vsi gibljejo v enaki smeri, je še poudaril.
Evropska komisija je konec minulega leta objavila sveženj ukrepov, s katerim želi spodbuditi prehod EU v gospodarstvo, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Predvsem gre za zmanjševanje količine odpadkov in varstvo okolja, pa tudi za korenito preoblikovanje delovanja celotnega gospodarstva.
Tudi na področju prometa, ki še vse preveč temelji na tradicionalnih virih, predvsem nafti, takšen model po besedah evropske komisarke za promet Violete Bulc predstavlja priložnosti. Seveda tudi precejšen izziv. Po njenem mnenju je za prehod v krožno gospodarstvo namreč izjemno pomembno horizontalno povezovanje med različnimi področji.
Na njenem področju je takšna povezava pomembna z energetiko, saj je za zagotovitev bolj trajnostnega transporta pomembna zagotovitev zadostnih količin elektrike.
Dodala je še, da krožno gospodarstvo ponuja rešitve na področju izzivov omejenih energetskih virov, a bo potrebno sodelovanje, pri čemer pa so Slovenci premalo vključeni v evropske platforme.
Omenjeni sveženj so po besedah Erike Oblak iz društva Ekologi brez meja pozdravili tudi nevladniki, saj je poleg v razvoj gospodarstva usmerjen tudi v varovanje okolja. Vendar bi želeli več konkretnih ciljev na področjih, kot sta hrana in morski odpadki.
Kot je dodala, je pomembno predvsem, da podjetja spoznajo priložnosti in izzive, ki jih prehod v krožno gospodarstvo ponuja, saj bo tako le-ta lažji.
Dialog z državljani z naslovom Krožno gospodarstvo - dobro za okolje in razvoj je potekal v organizaciji predstavništva Evropske komisije v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj.