Startupi lani z rekordnimi investicijami
Ljubljana, 17. februarja - V letu 2015 so slovenski startupi dobili skupno 127 milijonov dolarjev (114 milijonov evrov) investicij, s čimer so več kot podvojili rezultat iz leta 2014. Največji delež, in sicer 121,3 milijona dolarjev (108,6 milijona evrov) predstavljajo investicije skladov tveganega kapitala, je na današnjem dogodku v organizaciji Startaj.si povedal podjetnik Boštjan Špetič.
Poleg investicij skladov tveganega kapitala, ki predstavljajo največji delež, je 1,6 milijona evrov prinesel crowdfunding, 806.000 evrov so prinesle investicije pospeševalnikov, z angelskimi investicijami so startupi pridobili 983.000 milijonov evrov, za 2,2 milijona evrov pa je bilo državnih investicij. Skupno število transakcij je bilo 126, kar je skoraj dvakrat več kot lani, ko jih je bilo 68.
Največ investicij, kar 10,4 milijona evrov, prihaja iz Slovenije, 17,3 milijona evrov je ameriških, 9,4 milijona evrov kitajskih, 1,6 milijona evrov investicij pa prijaha od drugod. Kitajci so sicer letos prvič investirali v slovenske startupe, eden izmed njih je start-up Ulu, ki je prejel polmilijonsko investicijo sklada Fang. Po Špetičevem mnenju lahko tudi letos pričakujemo nekaj investicij s Kitajske.
Največ investicij, in sicer 36 milijonov evrov, je lani aprila dobil britansko-slovenski Lyst, ki se ukvarja s spletno prodajo visoke mode, med soustanovitelji pa je Slovenec Sebastjan Trepča. Drugo mesto po višini zbranih investicij je zasedla platforma Uniplaces za najem študentske sobe, na tretje mesto se je uvrstil Databox za poslovne aplikacije, četrti pa je startup Reveel, ki ponuja aplikacijo za oglaševanje.
Podjetja slovenskih ustanoviteljev so tako v obdobju od leta 2006 do 2015 zbrala za skoraj 260 milijonov dolarjev investicij, polovico od tega samo v letu 2015.
Špetič sicer opaža, da je v Evropi zadnje časa lažje priti do denarja kot v Ameriki, kjer so skladi postali bolj konzervativni. Kljub temu pa poudarja, da se mora startup naseliti tam, kjer ima trg in ne tam, kjer ima kapital, saj je ta lahko povsod. "Drugače startup ne more prodajati, saj ne razume okolja," je prepričan Špetič.
Startup sektor je po njegovem mnenju še vedno zanemarljiv v primerjavi s težavami, ki jih ima slovensko gospodarstvo, zato je razumljivo, da se država ukvarja z njimi. Država sicer veliko investira v ozaveščanje ter odpira vrata podjetnikom, treba pa bi bilo odstraniti še veliko operativnih ovir, da bi bilo investiranje kapitala v Sloveniji lažje.
Poleg države je izpostavil še vlogo industrije, ki bi morala kupovati startupe z inovacijami, kar pa se v Sloveniji ne dogaja, razočarano ugotavlja Špetič.